Na Kitajskem drugače gledajo na psihozo in slišanje glasov: "Glasovi lahko tolažijo in svetujejo"

Medkulturne razlike v izkušnjah s slišanjem glasov (hearing voices) je potrdila nedavna študija, objavljena v Transcultural Psychiatry, ki je nadaljevala delo raziskave Tanye Luhrmann in njenih sodelavcev o kulturnih razlikah slišanja glasov.

Po izsledkih nove študije naj bi ljudje iz Šanghaja, ki imajo izkušnje s slišanjem glasov, pogosto slišali glasove družinskih članov ali sorodnikov, duhovnih ali političnih voditeljev ali glasove z verskimi ali političnimi sporočili, in – čeprav so lahko slišali tudi negativne glasove – so pogosteje imeli pozitivne prisluhe.

Avtorji študije so po raziskavi tega zanimivega fenomena na Kitajskem zapisali: "Nakazuje se, da kulturni kontekst lahko vpliva ne le kognitivno vsebino, ampak tudi čustveno valenco pohval in slišanja glasov na splošno. To pomeni, da lahko kulturni kontekst vpliva ne le na to, kdo o čem govori, ampak tudi na to, s kakšnimi čustvenimi toni govori."

V Šanghaju so slišani glasovi prijaznejši

Študija razkriva, da ljudje z izkušnjo slišanja glasov v Šanghaju doživljajo vrsto glasov, od katerih so nekateri pozitivni in celo dobronamerni, po čemer se bistveno razlikujejo od pogosto negativnih in nasilnih glasov, o katerih poročajo v zahodnem kontekstu. Raziskava poudarja idejo, da imajo izkušnje, ki so na Zahodu pogosto označene kot simptom bolezni (npr. shizofrenije), lahko različne pomene in posledice v različnih kulturnih okoljih.

Spoznanja študije izzivajo konvencionalno patologiziranje slišanja glasov in podpirajo pozive k bolj personaliziranim, kontekstno ozaveščenim in nestigmatizirajočim pristopom k skrbi za duševno zdravje.

Raziskave kažejo, da kultura vpliva na to, kako doživljamo svoje psihološko življenje, stiske in trpljenja. Antropološke raziskave so ugotovile, da to velja tudi za slišanje glasov. Medtem ko nekateri v slišanju glasov vidijo patologijo ali vir stiske, drugi menijo, da je ta izkušnja nepatološka in v nekaterih primerih celo koristna.

Tanya Lurhmann je v svojem prelomnem poročilu med drugim ugotovljala, da se vsebine slišanj glasov močno razlikujejo, če primerjamo izkušnje ljudi v Združenih državah, Indiji in Gani. Ljudje z izkušnjo slišanja glasov v ZDA so za opise doživetega pogosteje uporabljali psihiatrične oznake, hkrati so bili njihovi glasovi nasilnejši in invazivnejši v primerjavi z ljudmi iz Gane in Indije. Ljudje z izkušnjo slišanja glasov iz Gane ali Indije so tudi verjetneje razvili pozitivne, bogate in zapletene odnose s temi glasovi, zaradi česar so se ti glasovi (posledično) kazali kot manj invazivni.

Raziskovalni projekt, ki so ga razvili Emily Ng in sodelavci, je tako le še razširil polje raziskovanja z intervjuji kitajskih udeležencev in analizo njihovih izkušenj s slišanjem glasov.

20 intervjujev v bolnišnici v Šanghaju

Raziskovalci so za potrebe študije obiskali bolnišnično enoto v Šanghaju na Kitajskem, da bi intervjuvali 20 udeležencev z diagnozo shizofrenije in izkustvi slušnih halucinacij. Polovica udeležencev je bila moških, druga polovica pa žensk. Stari so bili od 30 do 70 let, pri čemer je bila povprečna starost tako 50 let.

Struktura intervjuja je sledila študiji Luhrmanna in sodelavcev iz leta 2015. Intervjuji so se začeli z odprtimi vprašanji, kjer so udeleženci lahko prosto govorili o sebi. Udeležence so nato povprašali o (1) izkušnjah, ki jih drugi ljudje niso doživeli, (2) kako so slišali glasove (v glavi ali skozi ušesa), (3) ali so vedeli, kdo je bil govornik, (4) če so bili glasoviom všeč in če so njim bili všeč ti glasovi, (5) ton slišanih glasov in (6) in ali je bil glas ukazujoč ali kritičen, je šlo le za en glas ali več njih, pa tudi, ali so glasovi komunicirali med seboj in z njimi. Raziskovalci so nato analizirali intervju glede vsebine in tem.

Izkazalo se je, da so bile izkušnje udeležencev široke in raznolike. Večina udeležencev je poročala, da je slišala več glasov, ki so bili tako negativni kot pozitivni, pri čemer jih je le malo poročalo o nevtralnih glasovih. Večina je tudi poročala, da je slišala glasove enega za drugim in govoriti hkrati v različnih trenutkih. Le nekaj udeležencev je povedalo, da so praviloma slišali en sam glas. Približno polovica udeležencev je glasove opisala kot moške in ženske; nekateri drugi so slišali le moškega ali ženskega, medtem ko so bili glasovi drugih udeležencev brez spola ali pa je bil njihov spol dvoumen.

Več kot polovica udeležencev je povedala, da so slišali glasove ljudi, ki so jih poznali, vključno z družino in sorodniki ali verskimi in političnimi voditelji, ali o verski ali politični vsebini. Drugi so rekli, da ne vedo, čigav glas slišijo, približno tretjina udeležencev pa je poročala, da je slišala anonimne glasove. Nekateri udeleženci so svoj glasovni prisluh opisali kot multimodalen, saj je bil glas povezan z drugimi čutili, kot so slušne, taktilne ali vizualne izkušnje.

Raziskovalci so tako identificirali tri glavne teme: politiko, religijo in duhovni svet ter dobronamerno prepričevanje.

Politika

Mnogi udeleženci so izkusili politične glasove ali glasove, povezane s politiko ali političnimi osebnostmi. Po mnenju avtorjev je bila večina udeležencev moških nad 50 let in mlajših žensk, ki so se 'počutili potopljene v politični svet, o katerem so glasovi govorili'. Mnogi so na primer govorili sami s sabo in s svojim glasom, kot da bi bili agenti na misiji, ki so jo pooblastile politične osebnoste iz maoističnega obdobja ali iz obdobja druge kitajsko-japonske vojne. Pri mladih ženskah so bili politični glasovi povezani z njihovimi verskimi glasovi.

Religija in svet duhov

Precejšnje število udeležencev je opisalo prisotnost verskih glasov, kar je presenetilo raziskovalce, saj je bila vera na Kitajskem več let prepovedana. Večina udeležencev, ki so slišali verske glasove, je bila žensk. Glasove so opisali kot povezane z budizmom, krščanstvom, daoizmom in 'drugimi kitajskimi duhovnimi svetovi in mitologijami'.

Dobronamerno prepričevanje

Na koncu so avtorji poudarili, kako večina udeležencev (sedemnajst od dvajsetih) ni poročala o nasilnih glasovih. Ostali trije udeleženci so povedali, da jim je njihov glas ukazal, naj poškodujejo sebe ali druge. Nekaj udeležencev je bilo zaskrbljenih zaradi glasov, ki prizadenejo njih ali njihove ljubljene. Polovica udeležencev je opisala dobrohotno prepričevanje slišanega glasu, pri čemer njihovi ukazi ali kritike niso bili nujno negativni. Večina ukazov je bila pozitivnih in bi jih lahko bolje razumeli kot pozivanje, prepričevanje, spodbujanje, tolažbo ali dajanje nasvetov. Ti glasovi so pogosto pomagali izboljšati situacijo ali jih pripeljali do dobrih odločitev.

Po mnenju raziskovalcev glasovi služijo kot socialni indikator, ki slušalcem pomaga krmariti po različnih vidikih njihovega sveta.

Ti glasovi ne odražajo le ključne družbene vsebine, temveč tudi čustveni pomen. Na pomen in čustveni pomen teh izkušenj vpliva sociokulturni kontekst, v katerem so doživete.

Medtem ko so nasilni glasovi pogosti v Združenih državah in Združenem kraljestvu, je manj verjetno, da bodo kitajski slušatelji glasov – tako kot tisti v Gani in Indiji – le redko izkusili ukazovalne glasove, ki pozivajo k nasilju nad sabo ali drugimi. Namesto tega je bolj verjetno, da bodo prijazni in poslušalcu ponudijo besede olajšanja, spodbude ali navodila.

Glasovi so tu, da bi nam pomagali?

Te ugotovitve dopolnjujejo izsldke naraščajočega števila študij, ki dokazujejo nepatološko naravo glasovnega prisluha, in podpirajo novejše terapevtske pristope, ki skušajo ljudi s temi glasovi povezati, namesto da bi jih skušali zatirati, ignorirati ali se jih bati.

Povzeto po pisanju Mad in America

According to this new study, voice-hearers in Shanghai often hear the voices of family members or kin, spiritual or political leaders, or voices with religious or political messages, and – although they heard negative voices – they also often heard positive voices.

— Mad In America (@Mad_In_America) April 12, 2024

Preberite tudi:

• Borut Škodlar: »Široki svet interneta nekoga potegne v psihozo, drugega pa reši duševne stiske!«
• Desetletja raziskav, ki so stale 8 milijard dolarjev: "Ni genetske podlage za shizofrenijo in druge duševne motnje"

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord