»Ko sem bila v stanju obsmrtne izkušnje, se je vse zdelo tako jasno, tako lahko. Ko pa sem poskušala spraviti svoja nova spoznanja v celoto in jih uporabiti v življenju po obsmrtni izkušnji, sem se nenehno zaletavala v ovire, še posebej, kadar sem poskušala najti navezavo ali vstopati v odnose z drugimi ljudmi,« ve uvodoma povedati avtorica knjižnih uspešnic in predavateljica Anita Moorijani.
»V naprezanju, da bi se vnovič počutila kot pripadnica družbe, sem se zalotila, kako poskušam pomiriti tiste, ki me niso sprejemali. In če se nisem zalotila pri tem, sem začela zatirati tisto, kar v resnici sem, ali pa sklepati kompromise o velikem delu naučenega med potovanjem v drugi svet, ker sem si poskušala pridobiti odobravanje. Kadar koli se je to zgodilo, sem znova čutila, da izgubljam moč.«
Anita Moorjani je tudi Slovencem najbolj poznana kot avtorica velike knjižne uspešnice Z roba smrti v pravi jaz, v kateri opisuje svojo štiriletno borbo z rakom, ki je dosegla vrhunec v nadvse zanimivi in ganljivi obsmrtni izkušnji leta 2006. Slednja je temeljito spremenila avtoričin pogled na življenje. Knjiga, ki se je v dveh tednih po izdaji vzpela na lestvico uspešnic in tam ostala devet tednov, je bila odtlej prevedena v več kot 45 jezikov (tudi v slovenščino), prodali pa so že več kot milijon izvodov po vsem svetu. Februarja 2015 je podjetje Scott Free Productions (v lasti mednarodno priznanega hollywoodskega producenta Ridleyja Scotta) celo odkupilo pravice za snemanje celovečernega filma po predlogi taiste knjige.
Avtoričina nova knjiga Kaj, če so to nebesa?, ki jo predstavljamo na tem mestu, pa se osredotoča na deset mitov, za katere je na podlagi lastnih izkušenj, razmišljanj in pridobljenih globljih uvidov prepričana, da tako njo kot nas usodno ovirajo na poti do osebne sreče in zadovoljstva.
10 mitov, ki nam branijo živeti tukaj in zdaj!
Skupni imenovalec teh mitov, ki smo jih davno tega sprejeli kot resnico, je ta, da odgovore na vprašanje, kdo smo, ne iščemo v sebi temveč praviloma zunaj sebe. Tudi zato ostajamo praznih rok ne glede na to, koliko delavnic za samorazvoj obiščemo.
Ali kot uvodoma zapiše Anita Moorjani: »Verjamem, da ob rojstvu poznamo resnico o samih sebi. Vendar pa zavračamo to znanje, ko odraščamo in se poskušamo vključiti v družbo ter se ji podrediti, ko se pogojujemo z njenimi normami. Naučimo se gledati zunaj sebe in iskati vodstvo, ob tem pa se navzamemo pričakovanja, ki ga imajo drugi do nas.«
1. Mit: Dobite, kar si zaslužite!
Zaradi svojih preteklih izkušenj, ki koreninijo v našem otroštvu, smo prepričani, da se moramo šele izkazati vredne brezpogojne ljubezni. Če so nas ljudje poniževali, prizadeli in ranili, pa smo najverjetneje tudi odrasli v prepričanju, da smo si to zaslužili, ker iz nekega razloga nismo bili dovolj dobri. In zato se celo življenje trudimo dokazovati ali 'nekdo' postati.
Anita Moorjani o resnici: »Lahko si predstavljate mojo popolno osuplost med obsmrtno izkušnjo, ko sem dognala, da nisem zgolj vredna brezpogojne ljubezni že zato, ker sem jaz sama, ampak sem obenem v resnici lepa, veličastna in močna stvaritev vesolja – edinstvena, dragocena in v vseh pogledih cenjena. Ničesar mi ni bilo treba storiti, da bi bila vredna tega daru.«
2. Mit: Ljubiti samega sebe je sebično!
Dejstvo je, da ne moremo dajati tega, česar nimamo, zato je absolutno nujno, da ljubimo sebe, preden lahko ljubimo kogar koli drugega. In bolj kot se bomo imeli radi, več ljubezni bomo premogli, ki jo lahko naklonimo drugim. V luči povedanega zatorej 'ljubiti sebe' nikakor ne more biti sebično. Prav nasprotno.
Anita Moorjani o resnici: »Pri ljubezni do sebe ne gre za to, da se nenehno hvalite in si dopovedujete, kako noro dobri ste. Da, gre za to, da vzljubite resnično sebe, človeške sebe – osebo, ki ji klecajo kolena, ki se sesuje ob vsaki kritiki, ki včasih zgreši in razočara druge. Gre za to, da se sami pri sebi zavežete, da si boste stali ob strani – tudi če vam ne bo nihče drug!«
3. Mit: Prava ljubezen pomeni, da je vse dovoljeno!
No, to gotovo ne drži. Ko ljubite sami sebi, ne boste nikoli dovolili drugemu, da vas izkorišča in zlorablja. Če vrednote vašega ljubega nasprotujejo vašim lastnim, se morate dovolj ljubiti, da lahko ta odnos zapustite brez zamere in sovražnosti, namesto da bi bi v njem vztrajali zgolj zaradi oklepanja odnosa in tako postavili na kocko dobrobit svoje duše.
Anita Moorjani o resnici: »Ko ste pripravljeni zapustiti odnos, ki škoduje vaši duši, navadno pride do enega od dveh izidov. Prvi je, da bo, ko bo partner spoznal, da ste ga pripravljeni zapustiti, ker ne boste prenašali, da z vami tako ravna, prisiljen spremeniti svoje obnašanje, če ceni vajin odnos. Če pa se ne spremeni in boste res odšli, se boste odprli nekomu drugemu, ki bo vstopil v vaše življenje in vas ljubil ter cenil zaradi tega, kar ste, ne pa zaradi tega, kar drugi želijo, da bi bili.«
4. Mit: Nisem v redu, če ti nisi v redu!
V resnici nihče od nas ne potrebuje nenehnega popravljanja do konca življenja, največji izmed učiteljev in gurujev pa so lahko le tisti, ki vedo, da njihov resnični namen ni zmagovanje na tekmovanjih priljubljenosti s kopičenjem sledilcev, ampak v prebujanju našega notranjega guruja in modrost v lastnih učencih.
Anita Moorjani o resnici: »Nekoč sem verjela, da je obsesivno ukvarjanje z zdravjem zdravo, dokler delam z naravnimi danostmi, namesto da bi po receptu jemala zdravila. Vendar pa sem se odtlej naučila, da me nenehno osredotočanje na zdravje zgolj ohranja ujeto v verovanju, da je nekaj narobe. Navsezadnje ni zdravo, da je človek obseden s čimer koli – niti z zdravjem samim – če je motivacija v ozadju tega strah, ne pa dostop do resničnega vodstva.«
5. Mit: Zdravstvene ustanove skrbijo za naše zdravje!
Nekatere stvari so odvisne od zdrave pameti. Tako je v primeru kakovostne prehrane, polnozrnate namesto predelane hrane, še posebno, ko je vaše življenje ogroženo. Po drugi strani pa se gre zavedati, da ne obstaja takšna dieta ali način prehranjevanja, ki bi ustrezal vsakomur. Pri teh stvareh skratka ni enoznačnih odgovorov. Tako velja tudi, da nam zdravniki in zdravstveni delavci lahko dajo informacije o našem telesnem stanju in nam predstavijo naše možnosti, a smo na koncu še vedno mi tisti, ki smo odgovorni za dostop do svojega vodstva in odločanje o najboljšem ukrepanju.
Anita Moorjani o resnici: »Bolezen je učiteljica in pogosto budnica, ki nam kaže boljšo pot. Ni zlo, ki bi ga bilo potrebno uničiti, ni posledica slabe karme ali rezultat negativnega razmišljanja. Celo smrt sama ni naša sovražnica.«
6. Mit: Zgolj za naključje gre!
Dokler je naša zavest ujeta v fizično realnost, ne zmoremo videti celotne slike svojega življenja. V takšnem stanju ne razumemo, zakaj se dogodki in okoliščine odvijajo tako, kot se, in zakaj smo sprejeli odločitve, ki smo jih. Če bi vse vedeli, videli in razumeli, bi morda tudi tiste, ki jih imamo za zle, uspeli ugledati zgolj kot žrtve njihovega lastnega omejenega zornega kota.
Anita Moorjani o resnici: »Razumela sem, da so bile številne od stvari, ki sem jih storila v svojem življenju, vključno z morebitnimi škodljivimi dejanji, storjene s stališča omejenosti. Z drugimi besedami, razumela sem, da so, ko sem ranila druge, ta dejanja izhajala iz moje lastne bolečine, iz mojih strahov, nevednosti in pomanjkanja zavedanja. Storila sem najboljše, kar sem mogla, s tistim, kar sem pač znala in vedela v danem času.«
7. Mit: Ob smrti plačamo za svoje grehe!
Verovanje, da nam bo sojeno v zasmrtju, v resnici spremeni naš način življenja tukaj in veliko prepogosto se to ne zgodi na pozitiven način. To varovanje nas drži v strahu pred tem, kaj se nam bo zgodilo na drugi strani, zato namesto, da bi delali dobro zavoljo ljubezni in dobrote, začnemo delovati iz strahu. Strah pa je le slab vodnik skozi življenje.
Anita Moorjani o resnici: »Med mojo obsmrtno izkušnjo je bilo kakršno koli obžalovanje, da sem kaj storila narobe, moje lastno in ni prihajalo od entitete zunaj mene. Doživljala nisem nikakršnega obsojajočega bitja, ki bi bilo ločeno od mene, ki me je opazovalo in čakalo, da mi bo spodletelo, in me je bilo pripravljeno kaznovati, ko mi bo.«
8. Mit: Duhovni ljudje nimajo ega!
Ljudje imamo ego z razlogom. In bolj kot sem ljubimo in sprejemamo tudi svoj ego, bolj spoznavamo, da ego vendarle potrebujemo za preživetje v fizičnem svetu. V slednjega smo vstopili, da bi izkusili ločenost in dvojnost z vsemi bogatimi, kontrastnimi lastnostmi, ki sestavljajo resničnost tukaj. In brez ega bi bila ta izkušnja nemogoča. Ego je še kako prisoten tudi pri iskalcih duhovnega. Če si ega ne priznajo, je pri njih še kako mogoče opaziti tekmovanje v tem, kdo je bolj duhoven in kdo je ljubši guruju ali učitelju.
Anita Moorjani o resnici: »Iskreno mislim, da je skrajno težko živeti v tem svetu brez ega. Verjetno zaradi tega tisti, ki si zares prizadevajo živeti povsem iz zavedanja in nočejo imeti ničesar opraviti s svojim egom, naposled živijo življenje puščavnikov, precej podobno asketom.«
9. Mit: Ženske so šibkejši spol!
Ker v onostranstvu ni fizičnega telesa, tudi ni spola. Spol je zgolj del naše biologije, spolne vloge, v katere smo vpeti, pa so zgolj kulturno pogojene.
Anita Moorjani o resnici: »Zapomnite si, da ko smo brez telesa, smo vsi enakovredni in vsi enako močni. Pomislite na izraza jin in jang, kitajska simbola za žensko in moško energijo, v tem zaporedju. Skupaj jin in jang tvorita popoln krog in oba sta potrebna, da se sklene. Tako je to videti z drugega sveta, pa ne samo pri spolu, ampak pri vsem. Vse kontrastne vrednote so posvečene ustvarjanju popolne celote. Verjamem, da si izberemo, ali bomo sem prišli kot moški ali kot ženska ali celo transspolna oseba, odvisno od tega, kaj želimo izkusiti. Če se torej odločimo biti ženska, imamo tipično več energije jin. To pomeni, da smo bolj usklajeni z naravo in svojimi čustvi, kakor tudi s čustvi drugih.«
10. Mit: Zmeraj moramo biti pozitivni!
Ključ v resnici ni v tem, da bi morali biti vedno in neprestano samo pozitivni, ampak v tem, da smo, kdor smo! Ni nam torej treba izkoreniniti vseh negativnih misli, temveč se le naučiti ljubiti sebe zaradi tega, kar smo, in ne zaradi tistega, kar drugi želijo, da bi bili. Zanikanje negativnih čustev in verovanje, da je ta negativnost napačna, zato le še poslabšuje naše probleme.
Anita Moorjani o resnici: »Ko je nastopil moj rak, resnično nisem mogla razumeti, kako se je to lahko zgodilo, ko pa sem bila vendar zmeraj tako pozitivna oseba! Verjela sem, da so gotovo moje misli ustvarile raka, zaradi tega sem se jih bala. Bala sem se pa tudi strahu pred svojimi mislimi. Utapljala sem se v brezdanjem vrtincu strahu! Toda, v obsmrtni izkušnji sem spoznala, da ključ ni bil v tem, da moram biti pozitivna, ampak v tem, da sem, kdor sem!«
Za več branja na to temo priporočamo knjigo ...
Anita Moorijani: Kaj, če so to nebesa?
Nova knjiga Anite Moorjani Kaj, če so to nebesa? razblini mite, ki nas ovirajo na poti do osebne sreče in zadovoljstva.
- »Ko sem bila v drugem svetu, v katerem so se plast za plastjo umikale moje vrednote in verovanje, sem se nazadnje morala soočiti z resnico o tem, kdo sem v svojem jedru. Takrat sem se naučila, da sta moje vedenje gnali dve primarni sili, ljubezen in strah. Ena ali druga od njiju je bila v ozadju katerega koli mojega dejanja in jasno sem lahko videla, da me je večji del življenja pravzaprav gnal strah, ne ljubezen.«
Anita, ki je zdaj povsem ozdravela od raka, potuje po vsem svetu, predava in vodi delavnice, pa tudi govori na konferencah in posebnih dogodkih, da deli globoke uvide, ki jih je bila deležna, ko je bila na onem svetu. Redno jo intervjuvajo za razne osrednje televizijske oddaje po svetu. Gostovala je denimo na televizijskih mrežah CNN, FOX News, v oddaji The Jeff Probst Show, na kanalu National Geographic in v oddaji USA Today ter v mnogih drugih.
Anita in njen mož Danny sta se pred nedavnim iz Hong Konga preselila v ZDA.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
