Najsi boste potrkali na les ali ne, vraževerje je igralo pozitivno vlogo v človekovem razvoju in še naprej vpliva na njegovo obnašanje. Sreča za nas.
Poglejmo nekaj podrobnosti, ki so za sabo pustile sledi.
1. Noč čarovnic ima danes zabavno-nagajivi pridih strašljivosti, prednica današnjega praznika pa je imela bolj resne korenine. Izvira namreč iz keltskega praznika mrtvih, ki pa ni silil na smeh. Družine so nastavljale priboljške za pokojne, da jim duhovi ne bi ušpičili kakšno neprijetnost z onega sveta.
2. V 18. stoletju so vaščani na Škotskem na noč čarovnic gnali ovce skozi obroče, narejene iz jerebikovega vejevja. Drobnico naj bi tako zaščitili pred duhovi in njihovimi slabimi nameni ter pred boleznijo. Obred najbrž izvira iz spoznanja, da so bile ovce, ki so zobale jerebikovo jagodičje, bolj zdrave. Jagode namreč vsebujejo sorbinsko kislino, ki ščiti pred glivičnimi obolenji.
3. V ameriški študiji iz leta 2008 so raziskovalci ugotovili, da so udeleženci raziskave pogosteje zaznali povezavo med nepovezanimi dogodki, če so jih pred tem prosili, naj se spomnijo trenutka v življenju, ko so izgubili nadzor.
4. Bajaličarji so prepričani, da razcepljena palica ali nihalo vibrira, ko zazna podzemno vodo, a tega ni potrdila nobena znanstvena veja. Pravzaprav znanstveniki tej trditvi ne verjamejo. Med prvimi dvomljivci je bil v začetku 19. stoletja francoski kemik Michel Eugene Chevreul. Predvideval je, da gibanje bajalice ali nihala povzroča človek, ki namerno trza z mišicami.
5. Nemška vlada je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja preizkusila 500 bajaličarjev. Šest jih je doseglo neverjetno visoko uspešnost, kar je težko pripisati naključju, so zapisali v enem od sklepov raziskave. Toda v dodatnih preizkusih uspešni bajaličarji niso ponovili rezultatov. Šment!
6. Mnogo zakoncev v nekaterih delih Azije načrtuje rojstvo otroka v »srečnem« letu. Raziskovalna skupina Svetovne banke je ugotovila, da so vietnamski otroci, rojeni v »srečnem« letu, bolj zdravi in bolje izobraženi. Bržkone zato, ker so bili njihovi starši čustveno in finančno pripravljeni na novega družinskega člana. Sreča morda ni imela prstov vmes.
7. Profesor evolucijske biologije Kevin Foster pravi, da je vraževerje nekorektna razlaga vzročnih povezav. Foster ne podcenjuje vraževerja in pravi: »Ni vam treba razumeti vzrokov, a lahko iz nekega dogajanja vseeno potegnete koristi.« Primer: prepričanje, da šumenje trave pomeni približevanje nevarne zveri, bo povečalo človekovo pozornost. Ko bo zaslišal ta zvok, bo bolj previden, najsi bo šumenje povzročil veter ali lačen lev. Svoje prepričanje bo prenesel na otroke in oni na svoje, tako da se bo ohranilo. Šumeča trava bo torej potomce še naprej varovala pred požrešnimi levi. Foster verjame, da je pradavni človek dajal vraževerju prednost pred naravno selekcijo.
8. Lahko stres sproži vraževernost? Po zalivski vojni leta 1991 so psihologi v Tel Avivu ugotovili, da so Izraelci, ki so preživeli napad z izstrelki SCUD, bolj vraževerni od rojakov iz mest, ki so jih napadi obšli.
9. Vraževernost ima lahko tudi pozitivne učinke. Vsaj do neke mere. Nemški raziskovalci so leta 2010 opozorili na povezavo med vraževernostjo in samozavestjo. Bolj kot so udeleženci njihove raziskave verjeli v svoje srečne talismane, bolj trdno so verjeli vase.
10. Ista raziskava je pokazala, da so bolj vraževerni udeleženci bolje opravili zadane naloge. Morda se večja uspešnost in vztrajnost pri reševanju nalog lahko pripišeta povečanemu zaupanju vase.
11. Ali pa tudi ne. Morda možgani preglasijo prepričanja. Raziskava srednješolcev v ameriški državi Georgia je leta 1974 pokazala, da so bili odlični dijaki na šoli manj vraževerni od tistih s povprečno inteligenco.
12. Je vraževernost primerna tudi za ptičje možgane? V štiridesetih letih prejšnjega stoletja je psiholog B. F. Skinner hranil osem golobov ob natančno določenih urah. V premoru med obrokoma je šest golobov ponovilo obnašanje pred prvim porcijo hrane. Skinner je to povezal s kvartopirskimi obredi za srečo.
13. Talismani in rituali lahko dvignejo samozavest, toda »nesrečna« številka vse premeša po svoje. Leta 1993 so raziskovalci opazovali promet na cesti blizu Londona. V triletnem obdobju so ugotovili, da je promet na petek trinajstega manjši. Nerazumljivo je, zakaj 13. zaradi avtomobilističnih nesreč v bolnišnico odpeljejo 50 odstotkov več ranjenih.
14. Vraževernost ima lahko tudi grozljive posledice. Pri Interpolu so leta 2009 postregli s statistiko, da je v Južni Afriki posiljena ena od dveh žensk. Skoraj polovica žrtev je mlajša od 18 let, kar naj bi šlo na račun mita, da spolni odnos z devico ozdravi moškega, obolelega z virusom hiv.
Vir: Science for the curious
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj