Čeprav ima večina ljudi nasproten, ljubeče-sovražen odnos do svojega ega, nikoli na pozabite, da ima ta odnos pomembno duhovno vlogo. Pozitivno in negativno.
Na pozitivni strani nam daje osebno identiteto, ki nam omogoča, da izpolnimo svoje življenjske naloge. Hkrati nam dopušča, da svoje duhovne darove delimo s svetom in rešujemo svojo karmo. Po negativni plati nas ego zavaja, da se preveč poistovetimo s svojim telesom, mislimi in čustvi. Ta navezanost nas zapelje v prepričanje, da smo povsem ločeni od božanskega in da smo samostojna duša. Zaradi tega pa trpimo. Sčasoma nas hudo trpljenje vrne k božanskemu in krog je zaprt.
Ob duhovnem razvoju sveta se mnogi prebudijo iz dušne teme in se počasi začnejo umikati od na telo usmerjene egoistične zavesti. Namesto da bi se poistovetili s telesom, ki se rodi in umre, se prepoznajo kot duhovno bitje z izkušnjo človeka. Naj se to zgodi prek joge, meditacije in molitve ali z učenjem ob duhovnem mentorju, je nova zavest vznemirljiva, strašljiva in močna. Posameznike lahko spelje na misel, da je njihova učna doba končana in da so se odcepili od ega. Na tej stopnji duhovnega razvoja razumsko dojemamo, da so samovšečnost, ponos in usmerjenost vase nevarne zanke za dušo, manjka pa nam še nekaj učnih lekcij iz duhovnosti, da se ne bi ujeli vanje.
In v tem grmu tiči zajec. Hodimo namreč po spolzkih tleh: bolj kot si nabiramo teoretično znanje, ki pa ga ne uporabljamo v vsakdanjem življenju, bolj postajajo naša duhovna prepričanja egocentrična. Podobni smo volku v ovčji preobleki. Duhovni ego se lahko skrije za sodbami, religioznimi dogmami ali lažnivim občutkom moralne premoči, kar nam škodi. Odvzame nam namreč moč za nadaljnji razvoj, ki ga potrebujemo za duhovno rast.
Preberite si najpogostejše pasti, ki nam jih postavlja ego, in preverite, ali ste se v katero ujeli vi.
1. Razumska obravnava duhovnosti
Čeprav je mentalna moč nadvse koristna pri pomnenju vzpodbudnih citatov in svetih besedil, lahko poskus, da bi ezoterični koncept obravnavali povsem razumsko, blokira globlje izkušnje resnice. Bistvo resnične vere in predanosti presega okvir ega in njegove logike. Eno je, da poznamo pot, drugo, da po njej hodimo.
2. Dogmatično prepričanje
Črno-belo, fundamentalistično razmišljanje je eden od načinov, da ego neha duhovno rasti. Ko se zalotite, da se spuščate v duhovne razprave z drugimi, ali da potrebujete nekaj, kar bo potrdilo vašo vero ali duhovno prepričanje, debato najbrž vodi vaš ego namesto duhovnosti. Lao Tzu pravi: »Tisti, ki ve, molči. Tisti, ki govori, ne ve.«
3. Sodba manj duhovno razvitih
Verjamete, da so nekateri ljudje »rešitelji« ali »izbranci«, drugi pa ne? Gledate navzdol na novince, ki so na duhovno pot šele stopili? Od Jezusa so Bude si vsi pravi sveti ljudje delijo iste lastnosti: skromnost, ponižnost in predanost bogu. Ko zaradi lastnega duhovnega prepričanja sodite drugim in na njih gledate zviška, ste manj duhovni. Najbrž globoko v sebi skrivate negotovost o lastni veri, ob čemer bi se morali zamisliti in ukrepati.
4. Maska pretiranega pozitivizma
Če se iz vaših ust kot plaz vsujejo besede epsko, čudovito ali neverjetno, četudi opisujete le vsakodnevne izkušnje, ki so daleč od zvezdnih trenutkov, vas najbrž bolj skrbi, kaj si drugi mislijo o vas, kot pa vaša resnična čustva. Gre za nečimrnost, domišljavost. Celo najbolj duhovni ljudje imajo kak slab dan. Pogum, da iskreno obravnavate svoja čustva, je ključna sestavina duhovne osvoboditve.
5. Kompleks preroka
Mislite, da ste vi tisti, ki bo rešil svet in ljudi obvaroval pred slabimi izkušnjami? Če to drži, imate kompleks preroka. To je najbolj škodljiva oblika duhovne nadutosti. Čeprav je pomembno, da ste voljni pomagati drugim, kot človeško bitje niste ne vsevedni ne vseprisotni ne vsemogočni. Samo bog je. Ko se prepustite višji volji in moči, je lažje sprejeti božanski načrt, ki ga ne moremo nadzorovati in ga ne razumemo.
Človek zlahka zdrsne v katero koli teh pasti, iz njih pa se boste izvlekli s skromnostjo, sočutjem in potrpežljivostjo ter nadaljnjim duhovnim učenjem. Potovanje duše se morda včasih zdi dolgo in naporno, a končni cilj je vreden truda. Duhovna osvoboditev vas bo opogumila, da vztrajate na tej poti.
Vir: World of Psychology
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču