To kar nekateri ljudje imenujejo čudno naključje, je za druge dokaz o obstoju sinhronicitete. Preberite si sedem neverjetnih resničnih zgodb, ki bodo morda spremenile vaš pogled na naključja.
Kaj stoji za temi zgodbami, ki se matematično gledano ne bi smele zgoditi?
1. zgodba: Hotelska soba
Leta 1953 se je gospod George Bryson nastanil v hotelu Brown v Louisvilleu v sobi številka 307. Ko je razpakiral prtljago, se je odpravil na recepcijo in preveril, če je zanj prispelo kakšno sporočilo. Receptor mu je izročil pismo, naslovljeno na Georgea Brysona iz sobe 307. A pisemska ovojnica v resnici ni bila namenjena njemu, temveč nekemu drugemu Georgeu Brysonu, ki je pred njim prav tako bival v sobi 307.
Iz knjige Incredible accident (Alan Vaughan)
2. zgodba: Brata dvojčka
Dvojčka sta bila kmalu po rojstvu poslana v sirotišnico, kjer sta nato počakala na posvojitev. Posvojili sta jih dve različni družini. Rejniki dečkov se nikoli niso spoznali, otrokoma pa prav tako nikoli niso povedali, da imata sorojenca.
Štirideset let kasneje se je potem, ko je izvedel resnico, eden od njiju (James) odločil, da bo v širnem svetu poiskal svojega brata. To, kar je nato odkril, pa je naravnost neverjetno:
- Tudi bratu dvojčku so novi starši dali ime James.
- Oba sta imela izjemen talent za risanje in tesarstvo.
- Oba sta poročila žensko z imenom Linda.
- Oba sta imela po enega sina, prvi Jamesa Allana in drugi Jamesa Alana.
- Oba sta se ločila in znova poročila z dekletom Betty.
- Oba sta imela psa, ki sta ga klicala Toy.
Iz revije The Reader's Digest
3. zgodba: Knjiga iz otroštva
Ameriška pisateljica Anne Parrish je bila z možem leta 1920 na dopustu v Parizu. Zašla sta v neko knjigarno, kjer je Anne našla knjigo z naslovom Jack Frost in druge zgodbe, ki ji je bila v otroštu posebej všeč. Možu je povedala, da so ji starši knjigo podarili v otroštvu in da ji zgodba vedno znova pričara čudovite spomine. Partner je knjigo vzel in jo pričel listati, da bi na notranji strani platnice našel zapisano: Anne Parish, 209 N Weber Street, Colorado Springs.
Bila je skratka njena knjiga iz otroštva!
Iz knjige While Rome Burns (Alexander Woollcott)
4. zgodba: Kraljev brat
V 18. stoletju je italijanski kralj Umberto z generalom Emiliem Ponzio Vaglio odšel v restavracijo v Monzi. Ko ju je lastnik resatavacije sprejel, je Umberto opazil, da sta si med seboj zelo podobna. Kot bi bila brata. Pričela sta razpravljati in ugotovila sta, da sta oba rojena 14. marca 1844 v istem mestu, da sta oba poročena z žensko, ki ji je ime Margherita, in da je bil Umberto za kralja okronan na isti dan, kot je lastnik odprl svojo restavracijo.
29. maja 1900 je kralju nekdo sporočil, da je njegov nesojeni dvojček umrl. V trenutku, ko je Umberto izrekel, kako zelo obžaluje ta nesrečni dogodek, je vanj štirikrat streljal morilec Gaetano Bresci.
5. zgodba: Slivov puding
Emile Deschamps je jedla v neki restavraciji, ko je tujec Monsieur de Fortgibu zanjo naročil slivov puding.
Deset let kasneje je bila Deschampsova v neki drugi pariški restavraciji in na jedilem listu med ponudo opazila slivov puding, ki ga je tudi naročila. Natakar se ji je opravičil in ji povedal, da je zadnjo sladico ravno postregel gospodu, ki sedi pri mizi za njo. Ko se je gospa obrnila, je zagledala istega gospoda - tam je sedel Monsieur de Fortgibu.
Šest let po tem nenavadnem naključju, leta 1832, je bila Deschampsova na zabavi, na kateri so ji kot sladico postregli slivov puding. Medtem ko je Deschampsova kolegom začela pripovedovati zgodbo, ki je povezana s temi nenavadnimi pudingi, je v restavracijo vstopil ... Monsieur de Fortgibu.
Si tudi vi mislite - saj ni res, pa je!?
Povzeto po: thetreeofawakening
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
