Naj se sliši še tako eksotično, je pojem ikigaj v resnici nekaj, kar zagotovo presega državne meje. Ikigaj je namreč nekaj, kar je obče človeškega in univerzalnega.
Našim bralcem ta pojem tudi ni več povsem neznan, saj smo o njem pred časom že pisali, tokrat pa smo se nanj ponovno spomnili zaradi izida nove knjige na to temo pri založbi Učila International. Ikigaj – japonska pot do smisla življenja, ki jo je napisal uspešen nevroznanstvenik in pisatelj Ken Mogi, se v njega filozofijo namreč še nekoliko bolj poglobi.
- »Ikigaj je japonska beseda, ki opisuje užitke in pomene življenja. Sestavljena je iz besedic iki (živeti) in gaj (razlog).«
V svoji knjigi o ikigaju, za katerega je tudi stroka danes mnenja, da mu gre zasluga za izjemno dolgoživost japonskih moških, ki se lahko pohvalijo s kar četrto najdaljšo pričakovano življenjsko dobo na svetu, in japonskih žensk, ki lahko računajo na drugo najdaljšo, opredeli (in izdatno argumentira) pet njegovih ključni stebrov.
Ti so:
- 1. steber: Začnimo z majhnim.
- 2. steber: Osebna osvoboditev.
- 3. steber: Usklajenost in trajnost.
- 4. steber: Radost je v malenkostih.
- 5. steber: Prisotnost tukaj in zdaj.
Vsak od teh stebrov po mnenju avtorja predstavlja temelj, ki ikigaju v prvi vrsti sploh omogoči, da se dodobra razcveti. Med seboj se nikakor ne izključujejo, prav tako pa tudi niso njega edini dejavniki. Med njimi tudi ni posebnega vrstnega reda ali hierarhije. Zagotovo pa so prav vsi po vrsti bistveni za razumevanje ikigaja.
- »V japonščini se beseda ikigaj uporablja v različnih okoliščinah, opisuje pa lahko tako drobne vsakdanjosti kot tudi pomembne cilje in dosežke. Gre za čisto običajno besedo, ki jo ljudje uporabljajo pogosto in povsem ravnodušno, ne da bi se zavedali, da ima poseben pomen. Najvažnejše je, da je ikigaj mogoče doseči, tudi če v poklicnem življenju niste preveč uspešni. V tem smislu gre za nadvse demokratičen pojem, ki slavi raznolikost življenja. Res je, da lahko ikigaj vodi do uspeha, uspeh pa ni nujen pogoj, da najdemo ikigaj. Dosegljiv je vsem.«
Da pa bi ikigaj (in njega stebre) lažje razložili, si v nadaljevanju izposojamo uvodno priliko iz knjige Kena Mogija. To je resnično zgodbo o obisku ameriškega predsednika Baracka Obame na Japonskem leta 2014 in japonskih uradnikih, ki so uglednega gosta za dobrodošlico odpeljali na večerjo z japonskim premierjem v najbolj znano in spoštovano restavracijo s sušijem na svetu Sukijabaši Džiru.
Vrhunski kuhar Džiro Ono
- »Predsednik Obama je iz restavracije prišel s širokim nasmehom. Očitno je bilo, da je v večerji nadvse užival; menda je dejal celo, da boljšega sušija še ni jedel. Poklon je bil toliko večji, ker je Obama odraščal na Havajih, kjer se je srečal z močnim japonskim vplivom, tudi sušijem, domnevamo pa lahko, da je imel prav tako veliko izkušenj s haute cuisine.«
Najboljši suši, kar jih je v življenju poskusil Barack Obama, je pripravil ponosni lastnik omenjene restavracije, 91-letni Džiro Ono. In čeprav se je Ono do svojega neverjetnega uspeha zagotovo prebil s svojim izjemnim talentom, nepopustljivo odločnostjo in trmasto vztrajnostjo, pa gre priznati še eno. Ono ima tudi nekaj, kar je morda še pomembnejše od vsega naštetega. Ima ikigaj.
- »Za lastnika uspešne restavracije s sušijem, kot je Džiro Ono, je pohvala ameriškega predsednika vir ikigaja. Lep del ikigaja se skriva tudi v zavedanju, da je najstarejši kuhar na svetu s tremi Michelinovimi zvezdiccami. To ikigaj ni omejen le na sloves in odobravanje. Ono svoj ikigaj morda najde že v tem, da nasmejanemu gostu postreže najlepši kos tune ali pa v osvežujočem hladu zgodnjega jutra, ko vstane in se odpravi na ribjo tržnico Cukidži. Lahko ga najde celo v skodelici kave, ki jo srka vsako jutro, preden nadaljuje z dnem. Ali pa v sončnem žarku, ki posije skozi listje, ko hodi do svoje restavracije v središču Tokia.«
Glede na to, da naj bi Ono nekoč omenil, da bi rad umrl med pripravo sušija, je očitno, da mu prav pripravljanje sušija pomeni velik vir ikigaja, pa čeprav gre za nadvse monotono in zahtevno delo.
»Hobotnico je treba eno uro 'masirati', da bo njeno meso mehko in okusno. Tudi priprava kohade, srebrne ribice, ki velja za kraljico sušija, zahteva veliko pozornosti, saj je treba odstraniti luske in črevesje ter ribo marinirati v natančno uravnoteženi mešanici kisa in soli. 'Morda bo moj zadnji suši ravno kohada,' pravi Ono.«
Ikigaj se skratka skriva v svetu malih stvari.
To so jutranje kavice, sončni žarek in priprava hobotnice. Pa tudi pohvala ameriškega predsednika.
Vse našteto si je namreč povsem enakovredno.
- »To je pomemben nauk ikigaja. V svetu, v katerem sta naša človeška vrednost in samospoštovanje odvisna predvsem od uspeha, ki ga dosežemo, mnogi ljudje živijo pod nepotrebnim pritiskom. Morda se vam zdi, da je vaš sistem vrednot smiseln in upravičen le, če vam prinese otipljive dosežke, na primer napredovanje ali donosno naložbo.«
Zato se sprostite!
Ikigaj je življenjska vrednota, ki jo lahko imate, a se vam zaradi nje ni potrebno nikomur in z ničemer dokazovati. Vse, kar morate storiti, je, da se vsake toliko opomnite, če ste zaradi vsakdanjega vrveža nanj pozabili, in se ga ponovno spomnite.
Za več branje o tem, kako se naučiti živeti dolgo in srečno življenje s pomočjo čudežnega ikigaja – japonske misli, ki vam bo pomagala do izpolnitve, radosti in čuječnosti na vsakem koraku, vam priporočamo ...
Ikigaj – Ken Mogi
- »Največja skrivnost ikigaja je zagotovo sprejemanje samega sebe, ne glede na to, s kakšnimi edinstvenimi lastnostmi ste se rodili. Do ikigaja ne vodi le ena ali najboljša pot. V gozdu individualnosti mora vsak poiskati svojo.«
Knjiga Kena Mogija vas bo prepričala, da ni potrebno biti Japonec, da najdeš ikigaj. Spoznali boste, da ikigaj do neke mere že poznate, le da ste ga nekoč zaradi pritiskov sodobne družbe prenehali živeti. Na srečo se ikigaja kaj lahko ponovno priučite, učite pa se ga lahko od najboljših, t.j. od Japoncev!
V knjigi Ikigaj Kena Mogija boste med raziskovanjem načinov življenja, kulture, tradicije, mišljenja in življenjske filozofije na Japonskem odkrivali tudi nasvete za boljše zdravje in daljše življenje, ki so neločljivi del ikigaja.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču