Adrian P. Kezele: Meditacija pripada nam vsem! Vsem ljudem!

16. 9. 2017
Deli
Adrian P. Kezele: Meditacija pripada nam vsem! Vsem ljudem! (foto: profimedia)
profimedia

Meditacijske prakse, za katere nas je večina prepričanih, da prihajajo z Vzhoda, je v resnici z nami že zdelo dolgo. Še več. Meditacija se je na Zahodu v tej ali oni obliki prakticirala že vsaj 2500 let ali celo dlje. In dodati gre tudi, da jo poznajo tudi številne druge kulture po svetu, zaradi česar gre sklepati, da nam je meditacija univerzalno blizu kot ljudem v obče.

»Ameriški Indijanci so prakticirali obliko meditacije, ki je zelo podobna japonskemu zazenu. Veliko afriških plemen ob ritualnem plesu običajno izvaja meditacijo, za katero pravijo, da aktivira energijo na dnu hrbtenice in ustvarja ekstatično razpoloženje. Filozofija joge govori o podobnih postopkih in podobni energiji, ki jo imenuje kundalini. Številni šamani in vrači starih tradicij po celem planetu so ohranili eno ali drugo obliko prakse, ki jo lahko imenujemo za meditacijo,« piše v eni od svojih knjig Adrian P. Kezele, hrvaški avtor, predavatelj in ustanovitelj globalne mreže intuitivnega komuniciranja Synchro.zone.

Trditev, da tehnike meditacije niso omejene zgolj na vzhodno kulturo, stare narode in njihove tradicije, potrjuje tudi dejstvo, da je meditacija dobro razširjena praksa tudi v krščanskem svetu.

»Že sv. Avguštun je napisal, kako s pomočjo meditacije 'presega celo tisto moč v sebi, ki jo imenujemo spomin; se ji približa, tako da lahko pristopi k božanski svetlobi'. Znani krščanski mistiki, na primer sv. Frančišek Asiški in Hildegard von Bingen, so toplo priporočali vernikom, da poleg molitve prakticirajo tudi potapljanje vase. Z drugimi besedami: priporočali so meditacijo.«

Meditacija je z nami skratka od nekdaj, drži pa, da se je v zadnjem času močno povečalo zanimanje zanje. Slednje gre pripisati vse večjemu zanimanju za osebni razvoj med ljudmi in zgolj množični mediji so tisti, ki so jo v zadnjih desetletjih 'na novo odkrili'.

Meditacija je vseprisotna!

»Istega dne, mogoče celo v istem mestu bo meditiral budistični duhovnik, da bi dosegel notranji mir, ki mu bo omogočil čistost senzornega in mentalnega spoznanja. Prav tako bo ob koncu napornega dneva meditiral menedžer uspešne banke, da bi našel notranji mir, ki ga tako potrebuje po vsem stresu. Meditirala bo tudi njegova soproga, uspešna umetnica, prav tako pa tudi njegov sin, študent prvega letnika prava.«

A medtem, ko bodo vsi meditirali, morda ne bodo vsi meditirali na isti način, predvsem pa ne iz istega motiva. In prav slednje je izjemnega pomena, je še prepričan Kezele. Medtem ko mnogi, še posebno Zahodnjaki, hrepenijo o sprostitvi telesa in duha in z njo morda več notranjega miru, ki naj bi jim jo prinesla meditacija, pa najpomembnejša izkušnja v meditaciji ni povezana ne s telesom ne z dihanjem, temveč z zavestjo.

»Med meditacijo namreč včasih doživimo posebno izkušnjo, ki jo je zelo težko opisati, saj se izmika besedam in pridevnikom, ki jih uporabljamo sicer za opisovanje vsakdanjega doživljanja. Gre za notranjo budnost brez misli oziroma brez kakršnekoli mentalne aktivnosti (kar vključuje tudi občutke in slike). Budnost in zavedanje sta tu, ni pa nobene vsebine. Žarišče pozornosti niso misli, občutek ali slika. Ničesar ni, kar bi bilo otipljivo in opisljivo, vendar zavest ni izgubljena, ampak je celo zelo ostra in živahna,« je v knjigi Hej, človek, spravi se meditirati! znal to posebno stanje ubesediti Kezele, ki je prepričan, da je prav ta izkušnja razlog, zaradi katerega so se tehnike meditacije razvijale znotraj duhovnih in religioznih tradicij.

Umirjena zavest

Kezele tej izkušnji pravi 'umirjena zavest' in trdi, da poleg izkušnje 'umirjene zavesti' nobena druga izkušnja – vidna, otipljiva ali pojavna – nima tako velikega učinka.

»Nebeško kraljestvo je manjše od gorčičnega semena. Skoraj nevidno je, toda njegovi učinki so večji od vsega drugega. Niti ena izkušnja, ki je na videz pomembnejša ali konkretnejša, ne more dati takšnih rezultatov. Vsa druga doživetja, izkušnje in aktivnosti se lahko postavijo v njegovo senco.«

Več o tem, kakšni vse so učinki tako umirjene zavesti, si boste lahko prebrali v knjigi Hej, človek, spravi se meditirat!, ki jo je pred dnevi v slovenščini izdala založba Chiara, mi pa bi vas na tem mestu radi le še prepričali, da so vam takšni učinki še kako na dosegu roke. Ne le, da takšna stanja poznajo vse kulture in tradicije, temveč so jih več kot sposobni spoznati tudi vsi ljudje.

  • »Umirjena zavest ne pripada samo ljudem, ki se zanimajo za duhovnost in religijo. Pripada vsakemu, zato ni čudno, da so jo omenjali tudi veliki znanstveniki in umetniki.«

ravnovesje

Priporočamo!

Hej, človek, spravi se meditirat; Adrian P. Kezele

Ali veste, kaj pravzaprav pomeni beseda meditacija? Kakšen je ta proces in kaj se skriva za njim? Ste ga že kdaj izkusili?

meditacijaVas zanima, zakaj toliko ljudi govori o meditaciji, a se po drugi strani zdi, kot da se glede vsega tega ne strinjajo najbolj? Brez obsežnega proučevanja ugotavljate, da je to področje polno vsemogočega, in se bojite, da se boste izgubili v megli?

To knjigo lahko uporabite kot smerokaz in vodnik skozi gozd neznanih pojmov in pomenov, ki obkrožajo besedo »meditacija«. Njen avtor, Adrian P. Kezele, že skoraj trideset let poučuje tehnike meditacije in ima izjemno veliko izkušenj na tem področju.

V knjigi navaja zelo enostavno definicijo pojma meditacije, ki pojasnjuje, kako se ta postopek razlikuje od sugestije, koncentracije in kontemplacije. Veliko boste izvedeli o poreklu različnih meditativnih praks in ob obsežnem in zanimivem pregledu znanstvenih raziskav spoznali njihov učinek. Našli boste tudi odgovore o tem, katere meditativne prakse so primerne za posamezne tipe ljudi, kako je z začetno motivacijo in kako meditacija vpliva na naš osebni in duhovni razvoj.

Ne spreglejte!

Adrian P. Kezele je v Sloveniji relativno pogost gost, naj si bo kot predavatelj ali kot gost založbe Chiara, s katero pogosto sodeluje na dobro obiskanih dogodkih.