Adrian P. Kezele (Sončni labirint): »Mogočni ljudje so kot zvezde!«

26. 5. 2018
Deli
Adrian P. Kezele (Sončni labirint): »Mogočni ljudje so kot zvezde!« (foto: profimedia)
profimedia

»Za vsakim materialnim dosežkom stoji energija, tako osebna kot kozmična. Mogočni ljudje so kot zvezde, ki izžarevajo energijo – neprestano v napetosti, ves čas na robu eksplozije. Svet okrog sebe hranijo sami s seboj in ga hkrati spravljajo v nevarnost zaradi pretiranih izbruhov čiste neponarejene sile. Njihovo moč je dobro uživati od daleč. Pretirano približevanje s sabo vedno prinaša tveganje, ki ga je treba vzeti v obzir.«

... uvodni citat smo si izposodili iz nove slovenske izdaje knjige Sončni labirint Adriana P. Kezeleja, ki dopolnjuje nastajajočo zbirko serijo devetih obrednih zgodb.

Nekatere izmed njih so se medtem že manifestirale, spet druge na svojo knjižno materializacijo še čakajo. Prav vsem pa je skupno eno. Gre za Čarobnice, s katerimi se avtor želi prikloniti devetim graham – devetim naravnim zakonom, ki so utelešeni ali prezrcaljenim v nebesna telesa našega Sončnega sistema. Izraz graha sicer izvira iz sanskrta in pomeni nosilec oziroma lovilec, z grahami pa se tudi sicer veliko ukvarja indijska različica astrologije džjotiš, katere strasten raziskovalec je že leta tudi Adrian P. Kezele.

»V dejstvu, da džjotiš svoje planete imenuje grahe, torej lovilci, se skriva globoka simbolika. Vloge grah bom skušal pojasniti na poetičen način, saj mislim, da bo to najuspešneje ponazorilo njihov notranji smisel. Lovilci lovijo ljudi. Ljudje pa so narejeni iz lovilcev. To je vas modrost o grahah in džjotišu. Ostalo so podrobnosti,« je v uvodu knjige Sončni labirint, ki je v posvečena grahi Surja oziroma Soncu, jasen Kezele.

Knjiga Sončni labirint, ki je pred dnevi izšla pri založbi Chiara, se tako pridružuje knjigam, ki že veljajo za graham posvečene obredne zgodbe.

»... morda tega niste opazili, ker ni posebej izpostavljeno, toda Angela pod masko bi lahko označili za obredno zgodbo za Rahuja, medtem ko je Dupinov san (v prevodu Delfinov sen) nekakšna obredna zgodba za Ketuja. Tu sta seveda še Saturn in Čarobnica za Saturn in Venero.«

Obredne zgodbe

In kaj mora storiti zgodba, da postane obredna?

Adrian P. Kezele je prepričan, da mora odslikavati naravni zakon, ki ga obravnava. Le tako se lahko dotakne delov našega bitja, ki se jih sicer ne zavedamo, pa čeprav ravno ti upravljajo z našim življenjem.

lutkar

»Branje vrata kathe – obredne zgodbe – te dele osvetljuje kot svetilka v mraku. Naenkrat nad svojo glavo zagledate kopico vrvi, ki vodijo gibe vašega telesa, a tudi vašega duha. Te vrvi so sicer nevidne, toda zdaj osvetljene, postanejo resnične in stvarne, čeprav vas to, da jih vidite, en razbremeni njihovega vpliva. Vse dokler boste namreč na tem planetu, vse dokler boste dihali in mislili, tako dolgo bodo z vami tudi te 'lutkarske' vrvi. Na neki način je vsak od nas lutka, katere gibe določa prav njihov obstoj.«

lutke

Da pa bi se s to življenjsko resnico lažje soočili in sprijaznili, so tudi Kezelejeve obredne zgodbe. Njihov namen je osvetliti povezave med notranjo strukturo, ki je bila zapečatena že davno pred našim spočetjem, in našim telesom ter duhom. Sprijaznjenost in sprejetje te velike resnice pa prinaša globoko notranje pomirjenje in – naj se sliši še tako paradoksalno – tudi osvoboditev izpod vpliva taistih sil, katerih 'nadvlado' smo malo pred tem sprejeli kot svojo neizbežno 'usodo'.

In kako vemo, da vse to drži? Adrian P. Kezele je to izkusil na lastni koži. A ker je takšne izkušnje praktično nemogoče ubesediti, nje sporočila zdaj prenaša prek obrednih zgodb.

»Človek, ki ga obsije svetloba, želi pomagati drugim, ki so, tako se vsaj zdi, v temi. In ko si to zaželite, močno, iskreno in globoko, bo najboljši način, na katerega lahko to storite, da jim poveste zgodbo. Povedali jim boste svojo vrata katho – svojo pot do izkušnje. To je vse, kar lahko storite. Vse ostalo je redundanca, višek, ki včasih pride prav, spet drugič pa je v napoto.«

Takšna obredna zgodba je tudi obredna zgodba o Soncu, viru življenja, moči in avtoritete.

»Tisti, ki jo preberejo, imajo zelo preprosto nalogo, če hočejo svojo izkušnjo deliti z drugimi: lahko jo podarijo ali priporočijo tistemu, za katerega mislijo, da jo potrebuje, in ... Sonce bo še naprej sijalo!«

Priporočamo!

Sončni labirintAdrian P. Kezele: Sončni labirint

Življenjska joga za rojene vodje, slavne ljudi, menedžerje, politike, upravitelje, voditelje in tiste, ki to želijo postati ali so se v tej vlogi znašli po sili razmer.

»Zgodba, ki jo boste prebrali, je preprosta, berljiva in bo zanimiva vsakomur. Lahko jo preberete kot pripoved, ki vam bo razkrila in pojasnila številne življenjske modrosti. V tem smislu vam bo pomagala, da se boste v življenju lažje znašli in bili uspešni, ne da bi za to žrtvovali svoj notranji mir. Sončni labirint je knjiga, ki bi jo brez pomisleka priporočil vsakemu iskalcu duhovnih in življenjskih resnic. Čeprav je napisana v obliki zgodbe, vam bo odprla nov svet in vas oskrbela s praktičnim znanjem o življenju.«

Adrian Predrag Kezele je zdaj že dober znanec slovenskih bralcev duhovne literature. Nadvse plodovit hrvaški avtor, ki je do danes napisal že več kot štirideset knjig, se v Sloveniji pogosto mudi tudi kot predavatelj, njegove delavnice pa so praviloma odlično obiskane. Za svojo veliko priljubljenost tako pri bralcih kot slušateljih pa se lahko zahvali izjemno priljudnemu in praktičnemu predajanju svojega znanja. Njegove knjige (in predavanja) namreč niso nekakšna hladna teoretična razglabljanja, temveč svojo modrost črpajo neposredno iz življenja. Adrian P. Kezele se zdaj že desetletja predano posveča neprestanemu raziskovanju duhovnih resnic, svoja spoznanja pa nato nesebično predaja naprej.