Adrian P. Kezele v Gospodarju smrti o človeku, ki ga je videl, pa se kljub temu vrnil in ostal isti!

27. 10. 2017
Deli

»Gospodar smrti hrani skrivnost smrti, največjo skrivnost med vsemi skrivnostmi. Videti ga, pomeni izvedeti to skrivnost. Na žalost mora vsaka duša, če želi Jamo gledati iz oči v oči, za sabo pustiti telo. Nato pri pridobivanju novega telesa duša pozabi skrivnost, ki jo je izvedela, in jo znova začne iskati. Pa vendar je Jamovo skrivnost mogoče izvedeti in se vrniti v isto telo.«

Prav to je naredil Načiketa.

In prav to je naredil tudi Adrian P. Kezele ter o tem pisal v svoji novi knjigi.

Gospodar smrti

Pri založbi Chiara so izdali dve izjemno zanimivi in sporočilni knjigi hrvaškega avtorja Adriana P. Kezeleja, ki je nadvse priljubljen tudi v Sloveniji. Avtor več kot štiridesetih knjig, ustanovitelj Duhovne akademije in globalne mreže intuitivne komunikacije Syncho-zone se namreč pogosto mudi pri nas, njegova predavanja pa so vedno dobro obiskana.

A medtem, ko smo o njegovi knjigi Hej, človek, spravi se meditirat na našem spletnem mestu že pisali (prispevek o tem si lahko preberete tukaj), pa nas je druga njegova novost presenetila prav te dni - na predvečer praznikov mrtvih.

sveča

Knjiga Gospodar smrti in trije Načiketovi ognji se namreč ukvarja prav z vprašanji življenja in smrti, z zanimivo in razburljivo zgodbo o posebnih trenutkih, ko se odpirajo Vrata nebes, o zavestni smrti in življenju po njej, pa tudi o možnostih v življenju in možnosti v smrti, mitoloških bitjih in glasnikih, ki z druge strani resničnosti obiskujejo človeški svet, pa bo Adrian P. Kezele dodobra razburkal vašega duha. Najmanj, kar se boste ob branju knjige, za katero Adrian P. Kezele trdi, da v nezanemarljivo visokem deležu povzema tudi njegove lastne tovrstne in torej resnične izkušnje, spraševali, je: kaj pa, če je vse to res?

Pa vendar avtor že uvodoma opozarja, naj priložnostni bralec knjige ne vzame kot nekakšen praktični priročnik: »Sprejmite jo natanko tako, če hočete, pa jo lahko označite tudi kot plod domišljije. V nobenem primeru ne poskušate sami izvajati metod, omenjenih ali opisanih v knjigi! Opisi metod in tehnik v prvi vrsti niso popolni, zato bi lahko bili takšni poskusi nevarni.«

Avtor nato tudi nadaljuje, da bi bil sam veliko srečnejši, če bi nje bralci v knjigi uživali in zgolj razmislili o predstavljenih zamislih, ki bi jim lahko same po sebi spremenile življenje.

  • 'V času ko so se razblinjali moji čuti, je izginila tudi vez z zunanjim svetom. Zdaj ko so povsem razpadli, se moja zavest zanaša na drugačne vire. Težko je povedati kakšne. Moji učitelji temu pravijo Povezanost. Ve je povezano, so me učili. Vse lahko ve vse o vsemu. Toda naše telo je omejeno in zato svet pozna samo prek svojih čutil. Zdaj, ko ni več ne telesa ne čutil, se prek Povezanosti naenkrat znova zavem svoje okolice.'

Strašni Jama

Stara indijska legenda pravi, da nas onkraj življenja čaka strašno bitje po imenu Jama, ki s pomočjo svojih svetovalcev določa nadaljnjo pot in evolucijo duše ter hrani skrivnostno znanje, ki zavestnemu bitju omogoči izpopolnjeno življenje.

Taista legenda pravi, da je v davnih časih deček Načiketa obiskal domovanje Gospodarja smrti in s svojim pogumom ter iskrenostjo osvojil njegovo srce, Jama pa ga je v zameno naučil vsega, kar je želel. Deček se je nato vrnil v svet ljudi, s seboj pa prinesel neprecenljiv zaklad: znanje o smrti.

Knjiga Gospodar smrti je zgodba o prav takšnem podvigu, v njej pa so nanizani tudi številni drugi nenavadni dogodki in pojavi, kakršen je Saturnov jekleni prstan, Nasmejani Buda, Šivin kamen in skrivnostni obred, imenovan 'trije Načiketovi ognji'.

  • 'Jama je naenkrat dvignil obe roki. Imel je temne, ogromne roke, ki so razširjene objele celoten obok njegove palače. »Zdaj pa,« je zagrmel, »bom tebi, ki si prišel k meni kot Maitreya, podaril zadnje darilo. Pokazal ti bom svoj pravi obraz.« In ob teh besedah je Jama spustil roke in jih nesel h glavi ter kupici iz teme, ki jo je prekrivala. S hitrim gibom jo je potegnil nazaj, kapuca pa je, kot po kakšnem čudežu, s sabo potegnila še preostanek temnega površnika. Sprva se ni videlo nič, nato pa se je pred mano zableščala svetloba. Jama je bil svetloba! Bleščal se je kot Sonce.'

Spomin na strah

Le redkim je dano soočenje s tako mogočnim bitjem. Ne le zato, ker večina takšnega srečanja ne bi zmogla ne fizično ne psihično, temveč tudi zato, ker mora biti človek na takšno srečanje poklican.

Pri Adrianu P. Kezelu se je to začelo z veliko samo-izpraševanja, ki so ga podžigala tudi razmišljanja, h katerim ga je napeljevalo sosledje povsem vsakdanjih, pa tudi naravnost fantastičnih dogodkov.

  • 'V času, ko sem govoril z Raghujem, nisem vedel, da ga bom našel na popolnoma nemogočem mestu. Pravzaprav v povsem nemogočem času! Manj kot dve leti po tem pogovoru sem doživel osebno preobrazbo. Izkušnja, ki sem jo prestal, mi je spremenila življenje in začrtala mojo nadaljnjo življenjsko pot. Na neki nori način, noro neobičajen, sem doživel (pravzaprav bi bilo primerneje reči, da sem se jih spomnil) dogodke izpred 4000 let! Vem, da zveni neverjetno. Celo zdaj, ko to pišem in so za mano številne podobne izkušnje, me prežemajo dvom, sum in nejevera. Če tako čutim sam, ki sem to preživel, je jasno, kaj bi si o tem lahko mislili drugi ljudje. Zato se ne trudim kogarkoli prepričevati o čemerkoli. Najprej bi moral prepričati samega sebe. In vem, da bo, ko mi to v celoti uspe, za druge poskrbljeno samo od sebe.'

Izkušnja, ki ga je v celoti spremenila, je vendarle imela tudi svojo ceno, ki pa jo je bilo glede na globino spoznanj vredno plačati. Ta cena je bila: strah.

  • »Še vedno se ga spomnim. Je kot brazgotina, ki jo človek dobi v nepravičnem boju. Ne moti me to, da se vidi, temveč dejstvo, da jo nosim globoko v sebi. V tem trenutku nimam nikakršnega razloga za strah. Če sem se lahko soočil z Njim, se lahko soočim s čimerkoli. Če sem lahko zakorakal v Njegovo kraljestvo in se iz njega vrnil, potem ne obstaja nič več, kar bi me lahko prizadelo. Nobenega razloga za strah nimam. Toda spomin je vseeno živ. Čutim ga v mesu in kosteh in vem, da me bo spremljal do samega konca. Spomin je kot brazgotina na duši. Le da zdaj vem, da duša ne more imeti brazgotin. Duše ne moreš raniti, njeno obleko pač. Dokler bom torej nosil to obleko, bodo ostali tudi spomini. In ostala bo bolečina. Strah.«

Priporočamo!

Gospodar smrti in Življenje smrt življenje

knjigiVse, ki vas zanima odkrivanje pravega pomena umiranja in smrti, v teh dneš še posebno toplo vabimo k branju kar dveh del Adriana P. Kezeleja: Gospodar smrti in Življenje smrt življenje.

Na spletni strani založbe Chiara vam obe v kompletu ponujajo za še posebno ugodno ceno in vas hkrati vabijo na Kezelejevo predavanje o največjem učitelju življenja - smrti, ki se ima zgoditi v soboto in nedeljo,  4. – 5. novembra, v Ljubljani.

Na kratko o knjigah:

  • Gospodar smrti in trije Načiketovi ognji - Smrt, največja skrivnost življenja, je na vrsti na samem koncu, po dolgi in temeljiti življenjski šoli. Tako bi moralo biti, vendar pogosto ni. Človeške usode so različne, tako kot njihova dejanja. Ko zavračajo življenje, ljudje kličejo smrt veliko bolj zgodaj, kot so nanjo pripravljeni. Zbolijo v duhu in telesu, nato pa umrejo, ne da bi poznali življenje, kaj šele smrt.
  • Življenje–smrt–življenje - Vedenje o tem, kaj se dogaja ob smrti, je bilo do sedaj dobro skrito. Morda ste o njem kaj prebrali v knjigah o obsmrtnih doživetjih ali knjigah z religijsko vsebino. To je povsem drugačna knjiga. Opozarja nas tudi na razpotja in odločitve, ki jih moramo narediti, ter njihove posledice. Poleg teoretičnih razlag in opisov doživetij po smrti telesa knjiga vsebuje tudi sedemintrideset praktičnih vaj, da se lahko pripravimo na uspešen prehod in napredovanje skozi področje smrti.