Sprememba je kot divji konj, ki pridirja iz neznane smeri. Nendoma zaslišiš topot in se stisneš ob zid, ker nimaš kam. Prihaja, kar si želel, zdaj pa se bojiš. Čreda divjih konj zdaj že premika zrak in natančno čutiš, kako se ti bliža. Tvoj konj drvi mimo tebe tako tesno, da čutiš njegovo kožo ob svojem boku. Dotika se te samo preko zraka, divje in dobre oči ima in te pozna kot nihče drug. Ko te pogleda, razumeš, kdo si.
Kadar vemo, da smo pripravljeni na spremembe, pridirjajo divji konji.
Ne vemo, kako bo življenje izpeljalo, kar smo prosili, ker to ni naša stvar. Naša edina naloga je, da se ne umikamo iz svojega trenutka. Da ne zapuščamo svojega prostora. Da smo tu, kjer se dogaja srečanje med milostjo in našim upanjem.
Obstojmo, kjer smo, ko prihaja velika sprememba, da nas bo lahko novi veter potegnil za seboj. Vsaka ujetost je samo uzda, ki jo lahko pregriznemo, ko nam oči zagorijo, ko zagledamo prostranost svoje usode.
Naša narava je svobodna in ponosna. Naj ne zdrvi mimo nas, naj ne prespimo njenega pohoda.
Alenka Rebula, foto: profimedia
Preberite še: Kaj nas rešuje in kaj pogublja?
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj