Knjižico Brez panike, ki je pred dnevi izšla pri založbi Primus, bodo z odprtimi rokami pozdravili vsi tisti, ki so ali še vedno trpijo kot ujetniki lastnega strahu in ki jim je dovolj igranja žrtve in skrivanja pred življenjem. Naj tudi vas Anja Janko prepriča, da se je mogoče za vedno ozdraviti paničnih napadov!
Priročnik za osvoboditev telesa paničnih napadov povsem razgali fenomen, s katerimi ima opravka vse več ljudi, po nekaterih podatkih že vsak peti izmed nas. V središču panike se namreč skriva čustvo, ki nam brani, da bi živeli tako, kot si zaslužimo. To čustvo je ...
Strah!
»Pri napadih panike strah omreži naše misli ter vsako celico našega telesa. Da, prav vsako celico. Najzanimiveje pri tem pa je, da gre pri vsem tem za namišljen scenarij v naši glavi. Na žalost mu predamo vsa pooblastila, kaj lahko počne z nami, in rezultat je vedno grozljiv. To pa vedo prav vsi, ki se srečujejo z 'diagnozo' paničnih napadov,« v knjigi piše Anja Janko, ki je tudi sama trpela za močnimi napadi panike in zaradi katerih je skoraj izgubila nadzor nad lastnim življenjem. Anja, ki ji je nato vendarle uspelo zbrati dovolj volje in poguma, da je strah premagala in spet pričela živeti, je vse svoje znanje (in izkušnje) prelila na papir, da bi tako lahko pomagala številnim tam zunaj, ki še vedno trpijo. In statistike kažejo, da je takšnih zaradi prehitrega načina življenja in stresa vse več in več.
A kaj pravzaprav je strah? Anja pravi, da je to čustvo eno tistih, ki ga je morda najtežje opisati.
»Lahko preprosto povemo, da je to čustvo, nekaj, česar se ne moremo dotakniti, prav tako pa ga ne moremo videti ali okusiti, vendar ga prav zato lahko zelo močno občutimo. Strah nastane kot odziv v našem telesu z namenom, da nas obvaruje pred nevarnostjo. Kot na primer: ko smo bili majhni, smo si želeli pobliže pogledati zanimivo rastlino z imenom kaktus. Ko smo ga prijeli v roko, smo kaj hitro ugotovili, da nam na dlani povzroča bolečino. Naši možgani so si to zapomnili, naredili t.i. nevronsko pot, in zato vedno od tedaj naprej pazimo, ko zagledamo kaktus, saj se v trenutku spomnimo boleče pretekle izkušnje.«
Strah je v svoji osnovi skratka še kako pozitivno čustvo, saj nam pomaga preživeti. Ima pa to čustvo tudi veliko moč. S telesom je povezano preko živčnega sistema, ki zmore naše telo v trenutku spraviti v stanje budnosti, pozornosti in pripravljenosti. To stori tako, da povzroči razširjenje naših zenic, hitrejše bitje srca, znojenje, pomanjkanje sline in potrebo, da v svoj organizem z globjimi vdihi vnesemo več kisika. Vse to bi namreč potrebovali, če bi hoteli na hitro zbežati pred nevarnostjo ali se morda z nevarnostjo celo spopasti.
Nevarni svet!
V čem je torej problem?
Problem je v tem, da 'nevarnost', ki sproži vse te psihofizične odzive, ni nujno realno prisotna. Medveda, ki je morda stregel po življenju naših prednikom, danes ne srečamo kar tako na mestnih ulicah. Tisti medved je danes postal kar strah sam. To je strah, ki so nam ga vcepili starši, učitelji in vsi drugi ljudje, ki so nam bili kdajkoli blizu. Panika pa nato ni nič drugega, kot reakcija našega telesa na strah pred ... strahom.
Anja Janko je to morda bolje razložila ...
»Že od samega otroštva ste bili oklicani za 'revo', če niste bili dovolj pogumni, in tudi to je pustilo sled v vaši podzavesti. Ali se spomnite, kolikokrat ste med svojim odraščanjem slišali: 'Pazi! Porezal se boš!' ali 'Ne hodi blizu tega psa, ugriznil te bo!' in 'Pojdi stran od tukaj, saj je nevarno, da se ti bo kaj zgodilo!' in še mnogo podobnih primerov. Že med odraščanjem so nam starši mnogokrat nakazovali, da je v življenju veliko stvari nevarnih. Morda smo zato v podzavesti dobili občutek, da nikjer na svetu ni varno za nas, ampak dejstvo je, da so nas starši želeli samo zaščititi, prav tako kot panični napadi.«
Varno je živeti!
Da smo polni strahov, ki se jih velik del življenja sploh ne zavedamo, nam postane jasno, ko se nam zgodijo prvi napadi panike. In zmeda je popolna, ker zanje dejansko ni pravih razlogov. Za njimi ni nobene logike. Ker ne delujejo po nobenem smiselnem vzorcu, si ne splača beliti glave niti z vprašanji, zakaj se včasih napad pojavi popoldan in drugič zjutraj, skoraj nikoli pa zvečer.
Le eno je jasno. Napadi panike niso nevarni (in kolikor je znano, zaradi njih ni še nihče umrl), so pa strašno neprijetni.
Pa jih je mogoče tudi ozdraviti? Anja Janko je prepričana, da jih je mogoče ozdraviti in s svojo knjigo daje upanje tudi tistim, ki s paničnimi napadi živijo že desetletje in več, ter tistim, nad katerimi je morda celo zdravniška stroka že davno dvignila roke.
Anja je na tej točki jasna ...
»Želim, da objasnimo, kaj je v bistvu razlika med ljudmi, ki trpijo zaradi paničnih napadov, in ljudmi, ki se s tem nikoli niso srečali. Odgovor na to vprašanje je izjemno preprost. Ljudje, ki ne trpijo za paničnimi napadi, se paničnih napadov ne bojijo! To dejstvo je zelo pomembno. Ne posvečajo jim pozornosti, zato strah ne more do njih, saj tega ne pustijo. Ko pa osebi, ki trpi, omenimo panični napad, takoj začuti strah in želi zbežati čim dlje, samo da je ta zloba ne bi ujela.«
Anja Janko v svoji knjigi Brez panike nato naniza nekaj nadvse praktičnih tehnik, vaj in afirmacij, s pomočjo katerih je mogoče strahu pogledati v oči in ga posledično povsem razorožiti.
»Skrivnost je v tem, da se moramo soočati s strahom v življenju, saj se dejansko bojimo le lastnih misli, saj večina naših strahov nima nobene resnične podlage,« trdi Anja in ob koncu svoje knjižice dodaja: »Spremeniti način razmišljanja in vizualizirati cilj, preden stoji fizično pred vami, je težko in zahteva od vas precej vaje. Kmalu boste opazili, kako smo ljudje v bistvu zelo negativno naravnani in pogosto pomislimo le na najslabše. To pa zato, ker smo v otroštvu večkrat slišali besede, kot so: ne, nevarno, ne smeš, pazi, slabo.«
Upamo, da si boste ob priliki vzeli v roke ta čudoviti priročnik za osvoboditev telesa napadov panike in da bo Anja Janko tudi vas prepričala s trditvijo ...
- »Verjemite mi, povsem varno je živeti.«
