Čeprav ima slavno mamo, pisateljico Azro Širovnik, si Barbara Širovnik Hatta utira svojo karierno pot kot metafizična terapevtka. Po več letih, preživetih v tujini, se je zdaj vrnila v Slovenijo, kjer vidi nešteto priložnosti za karierni razvoj.
Story: Večji del življenja ste živeli v tujini, tudi študirali. Kako to, da ste se vrnili v Slovenijo?
Moja pot po tujini se je začela z Nizozemsko, nadaljevala pa s Španijo, Italijo, Grčijo in z Ameriko, kjer sem na prestižni univerzi Boston University v Bostonu diplomirala iz psihologije. Po študiju sem nekaj časa živela v Berlinu, potem ko sem spoznala moža, pa še v Maleziji in na Tajskem. Štiri leta nisem obiskala Slovenije, ko pa sem zanosila z drugo hčerko, sem bila nenadoma željna zime in domače hrane in sem se vrnila domov. S svojo mlado družino sem se preselila na Nizozemsko in leto kasneje na Malto. Sledila sem možu in njegovi karieri, a sem na Malti spoznala da če ostaneva tam, z mano in z mojo kariero ne bo nič. Na Nizozemskem, tako kot na Malti in tudi v Ameriki, imajo zelo slabo šolsko oskrbo, otroci so že ob enih doma in malice nosijo s seboj v šolo. Domov pridejo lačni in moje proste štiri urice zjutraj gredo za nakupovanje in kuhanje kosila. V tujini sem bila sama, brez pomoči sorodnikov ali staršev, da bi priskočili na pomoč, tako sem odkrila, da so ti čisti luksuz.
Story: V osmih letih ste se selili 16-krat. Kje ste živeli, kje ste najbolj uživali, se našli in kje najmanj, zakaj?
Kuala Lumpur je bil najina prva destinacija z možem, po letu dni pa sva najino prvo stanovanje najela na Puketu in tam ostala najdlje. Nekajkrat sva se selila nazaj v Malezijo, a sva se vedno vračala na Puket. Malezijski otok Penang, katerega prebivalci so v večini Kitajci, je bil zelo zanimiv, Langkawi, kjer sva živela v tradicionalni leseni hišici, tako kot so v starih časih živeli Malezijci, je skrivnosten otok z gostim pragozdom in čudovitimi slapovi, ki ga civilizacija še ni obvila. Živela sva tudi v malezijskih hribih Getting Highlands ter v Port Dicksonu, mestu ob morju, kjer sva imela hišico na vodi. Haarlem je imel tudi svoj čar, saj je eno od najstarejših in najlepših mest na Nizozemskem, Malta pa je magičen otok. Puket je pa bil moj dom, mogoče zato, ker sem najdlje živela prav tam, ali mogoče zato, ker sem tam povila prvorojenko.
Story: O tem nameravate napisati knjigo oziroma jo že pišete, in sicer v angleškem jeziku.
Prišla sem do trenutka v življenju, kjer sem se ustavila in kjer čutim močno potrebo napisati vse, kar sem videla in doživela. Kot da imam v svojem mentalnem računalniku 'memory full' in da moram narediti 'download' na papir, da se potem spet lahko lahkotno naprej pomikam skozi življenje in pridobim nov prostor za nove dogodke, osvobojena in nova. Pišem pa v angleščini, ker jo najbolje obvladam in se v njej najbolje izražam.
Story: V Sloveniji ste že delovali kot terapevtka, a vas je življenjska pot peljala drugam. Kam in kakšni so zdaj vaši načrti?
S sestro sva sodelovali, saj je ona hipnoterapevtka, jaz pa psihologinja. Bili sva aktivni na seminarjih in terapijah, ker imava najnovejši in najnaprednejši pristop k reševanju problemov in dilem. Na Nizozemskem sem pisala za revijo, a pogrešala sem delo terapevtke, zato sem se vrnila nazaj v Slovenijo, kjer imamo fantastičen sistem vrtcev in šol, poleg tega pa mi prisotnost staršev omogoča, da se posvetim karieri. Zdaj delam spletno stran in imam marsikaj v načrtu. Poleg zasebnih terapij načrtujem sklop seminarjev, ki bodo pomagali ljudem na hiter in enostaven način živeti življenje, in ne življenje njih. Ob vsem tem pa delam še magisterij iz metafizične psihologije.
Story: Dejali ste, da je kariera v Sloveniji lažja, zakaj?
V Sloveniji smo ženske lahko srečne, saj imamo sistem, ki podpira našo samostojnost in osebnost. Imamo izjemne vrtce, kjer nam otroke nahranijo nekajkrat na dan z zdravim in toplim obrokom. Delovni čas staršev je spoštovan in mati z mirnim srcem pusti otroka v čudovitem varstvu. Lahko mirno rečem, da smo med vodilnimi v svetu na tem področju. V Ameriki imajo matere en teden porodniške in vrtci, tudi na Nizozemskem, so tako dragi, da gre ena nadpovprečna plača za oskrbo otroka. Dobesedno onemogočijo ženski, da lahko kaj ustvari in se kreativno izrazi, ob tem, da je tudi mati. Všeč mi je, da Slovenija kot država da prostor ženski, da se lahko razvija in samorealizira ter tako enakopravno prispeva k družbi, ne da bi se morala odpovedati materinstvu ali odločiti med kariero in materinstvom.
Story: Kdo vse so vaše stranke? S kakšnimi težavami prihajajo k vam in kako jim lahko pomagate?
V Ameriki ima vsak človek, ki si to lahko privošči in ki da kaj nase, psihologa oziroma psihoterapevta. To je nekdo, ki je klic v sili, ko človek zaide v neprijetne življenjske situacije, ki se dogajajo vsakemu smrtniku. Pri nas pa, če nekdo hodi k psihologu, nakazuje, da z njim mentalno ali duševno nekaj ni v redu. To seveda ni res. Pri duševnih motnjah delujejo psihiatri, in ne psihologi. Psihoterapij je danes kar nekaj vrst in jaz se razlikujem od klasičnih psihologov oziroma psihoanalitikov, kot jih poznamo v Sloveniji. Delam po najnovejši metodi, kjer lahko vsak človek, ko se znajde v neprijetnih situacijah, včasih okoliščinah ali življenjskih krizah, pride na svetovanje. Največkrat stranka pride od enkrat do trikrat, ne več kot šestkrat, in se aktivno, z novim pogledom na situacijo ali problemom lotiva učinkovitega reševanja, tako da se poln energije spopade z izzivom in zmaga. Verjamem, da človeku ni treba leta in leta k psihologu, ker utapljanje v probleme in konstantno čepenje v njih nikamor ne pripelje. Aktivno reševanje je ključ. Ne živimo, da razglabljamo v večnost o stiskah in tegobah, temveč da jih praktično in hitro rešimo ter nadaljujemo živeti srečni, zdravi in polni energije. Življenje je kratko in smisel je, da ga preživimo v lepoti in sreči. Zato so moje terapije hitre, jasne in učinkovite za vse, ki ne živijo polno in srečno življenje, kot bi si želeli, in se zatikajo ob nepotrebne ovire, ki se navadno lahko hitro odstranijo.
Story: Kašen je vaš odnos do zdravljenja težav ljudi z zdravili?
V Ameriki je farmacija podkupovala večino magistrske psihološke edukacije in se je psihologija razvila v znanost klinične psihologije oziroma v vedo o možganih in obnašanju, kako zdravila vplivajo na te. Verjamem, da v težkih primerih pacient potrebuje zdravila, žal pa se je farmacija razširila tudi na splošno populacijo in, najhuje, dosegla tudi otroke. Ko vidim, da hranijo otroke s tabletami proti hiperaktivni motnji in ADD, pomanjkanju pozornosti, mi postane slabo. Otrok potrebuje veliko ljubezni, objemov in pozornosti, ne pa tablet. Zdrav otrok je hiperaktiven, živahen in poreden. Otroci potrebujejo prostor za igro in rast ter da so vse to, kar so v zdravih mejah. Otroci morajo izživeti svojo divjo energijo, biti najmanj dve uri na dan zunaj, saj so polni življenjske energije. Ker se veliko odraslih nima časa ukvarjati z otroki, so mogoče utrujeni od dela, ali pa ne znajo predati ljubezni otroku skozi crkljanje in individualno ukvarjanje vsaj pol ure na dan, se otrok počuti emocionalno zanemarjen in išče pozornost. Frustracije se mu nakopičijo in pozornost išče z negativnim obnašanjem, saj izraža svoja čustva. Ko to iskanje ljubezni postane kronično, odpeljejo otroka k psihiatru in ta mu da pomirjevala oziroma katerokoli drogo in ga zadrogirajo, da da otrok mir. To se mi zdi kriminalno dejanje, zato podpiram in izvajam psihologijo, ki uči ljudi zdravih odnosov, zdrave ljubezni in zdravih čustev. Droga tudi pri odraslih samo omili simptom, ne reši pa težave oziroma ne odstrani vzroka. Dober psiholog pa točno to naredi.
Story: Imate zelo poznano mamo, je to za vas prednost ali ovira?
Imam najboljšo osebo za mamo na svetu, s katero sva si zelo blizu in ki je moja najboljša prijateljica ter ena od najbolj pomembnih oseb v mojem življenju. Zvesto mi stoji ob strani, je vedno prisotna z vso svojo ljubeznijo in skrbjo, kjerkoli na svetu sem, v kakršnikoli situaciji. Hvaležna sem usodi, da mi jo je namenila kot mamo na tem svetu, in zdi se mi, da se najin odnos še naprej razvija v še bolj kvaliteten, globlji in ljubeč. Takšna vrhunska oseba ne more biti v nobenem primeru ovira, tudi če je slavna.
Story: Bojda ste prav njej pri svojih 14 letih prvič svetovali. Kako je bilo to, je upoštevala vaše nasvete?
Moja mama je bila vzgojena, da so pamet, ponos, globina, znanje in karakter najbolj pomembne odlike osebnosti. Ženskost je držala zunaj sebe, kar je bila posledica patriarhalne vzgoje. Naučila sem jo, da se inteligenca in ženskost ne izključujeta in da je ženska popolna takrat, ko združi ti dve komponenti. Seveda upošteva vse nasvete še danes, ker se ima rada in naredi vse, da kvalitetno živi.
AZRA IN BARBARA ŠIROVNIK, MATI IN HČI
Načrtujeta sodelovanje
Azra nam je zaupala: "Všeč sta mi modrost in globoko znanje, ki ju ima Barbara in sta še posebej pomembna za ženske. Nastopila bi kot gostja na seminarjih, ki bi jih imeli po Sloveniji. Popolnoma se dopolnjujeva. To znanje bi rada zapakirala in ponudila večji množici v obliki predavanj, seminarjev ali celo kluba, kjer bi ženske dobile hitro šolo prebujanja in ozaveščanje prave ženske moči in modrosti. Imam zamisel, da bo to velik projekt in da bo vseboval vse, kar moderna in istočasno prazgodovinska ženska potrebuje, zato razmišljam tudi o širšem sodelovanju z drugimi močnimi in vplivnimi ženskami. Ženske smo konec koncev jedro družbe."
Napisala Nina Keder, fotografije Aleš Pavletič
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču