Misli in občutki pri prizadevanju za ljubezen Morda le stežka verjamete, da se tako za občutki nezadovoljstva kot za velikimi strastmi in neuresničeno ljubeznijo skrivajo zgolj navadne misli.
Toda če se umirite in pozorno pogledate, boste nemara uvideli, da se za vsakim stresnim občutkom skriva določena misel, ki sproži vsa ta neprijetna občutenja. Zaskrbljenost glede ljubezni ali zaljubljenosti se tako pojavi zaradi preprostih otročjih misli, ki jih imajo vsi, tudi devetdesetletniki.
»Potrebujem tvojo ljubezen.« »Brez tebe bi bil izgubljen.« Vse te neizprašane misli se pretvarjajo, da vas vodijo k ljubezni, medtem ko vam v resnici preprečujejo, da bi jo našli. Veliko ljudi ne ve, kako prepoznati misel, ki jih je vznemirila, saj v trenutku, ko so potrti, občutijo le poplavo čustev.
To pa seveda še ne pomeni, da se v ozadju neprijetnih občutkov ne skriva misel. Recimo na primer, da se partnerju iskreno zaupate, on pa le molči. Vstane in zapusti sobo. Ostanete sami, obsedite in zdi se vam, da je konec sveta. Morda pomislite »ne zanimam ga« ali »zakaj se sploh tako trudim, nikomur ni mar zame«.
Če zdaj, ko berete to knjigo, niste potrti, se spomnite nekega preteklega dogodka v življenju, ki vas je precej pretresel; umirite se in omogočite neprijetnim občutkom, da vas spet preplavijo. Če pa v tem trenutku ste potrti, a nikakor ne najdete misli v ozadju neprijetnih občutkov, poskusite tole: vzemite si nekaj časa in potujte vase ter globoko v sebi poiščite prostor, kjer je občutek najmočnejši.
Opazujte, kako ga zaznavate fizično. Omogočite si, da vas potrtost znova preplavi, a tokrat za vaše dobro, tokrat dajte občutku glas. Če bi občutek lahko govoril, kaj in predvsem komu bi kaj sporočil? Nikakor ne hitite. Bodite temeljiti. Kaj lahko se vam zgodi, da boste pomislili na nekaj, kar se zdi prijazno in modro – na misel, za katero menite, da bi jo morali misliti – namesto na misel, ki vam resnično povzroča bolečino.
Recimo, da ste se pravkar vrnili s tedenskega potovanja z novim prijateljem. Vsi vaši upi v zvezi s tem doživetjem so se izjalovili. S psihološkega vidika bi bilo morda pravilneje reči »moja pričakovanja so bila pač prevelika«, a to ni tisto, kar iščete, ko pa vaši občutki govorijo »razočaral si me,« »prizadel si me,« »lagal si mi,« »nisi to, za kar si se izdajal«. Kar se da iskreno zapišite prvo misel, ki vam pade na pamet, tisto, ki ste jo bleknili v trenutku otroške spontanosti. To je namreč misel, ki jo iščete.
Za globljo bolečino ali depresijo se navadno skrivajo misli, ki se jih že tako dolgo in tako močno oklepate, da jih niti ne opazite več. Zaradi tega se seveda nikoli niste vprašali, ali jim sploh verjamete. Toda kaj če bi se za hip ustavili in izprašali te misli? Kaj če bi poznali tehniko, s katero bi lahko izvedeli, ali resnično verjamete svojim najbolj nezaželenim mislim?
Natančno to lahko ugotovite s samoizpraševanjem po metodi, imenovani Delo. Ko boste že vešči v izpraševanju misli, boste uvideli, da Delo pravzaprav ni metoda, marveč povsem naraven odziv na misli – odziv, ki bo kmalu postal povsem samodejen. Svojim mislim boste verjeli vse manj in manj, saj boste spoznali, da vas le slepijo, samoizpraševanje pa vas znova in znova prebuja nazaj v resničnost. A kako naj izprašamo misel?
JE TO RES?
Ko najdete misel, ki vas je pretresla, se najprej vprašajte, ali je sploh resnična. To storite tako, da se poglobite vase in misel, ki vas teži, postavite ob bok vaši lastni resnici ter tako preverite, ali ji sploh verjamete. Se misel ujema z vašo zaznavo resničnosti? V večini primerov se ne.
KAKŠNO JE VAŠE ŽIVLJENJE S TO MISLIJO ALI BREZ NJE? Vsak občutek neudobja in nemira je opozorilo, da verjamete misli, ki ni resnična. Pri tem koraku najprej raziščite, kaj se zgodi, ko verjamete tej misli. Pozorno in kar se da natančno opazujte, kakšen vpliv ima misel na vaša čustva in telo
PREOBRAT: JE TUDI NASPROTNA MISEL RESNIČNA? To je zadnji korak pri samoizpraševanju misli. Um, podobno kot ogledalo, vedno odseva resnico, le da je ta obrnjena. Vzemite torej svojo misel in jo dobesedno preobrnite na čim več načinov. Nato se vprašajte, ali so preobrati vsaj tako resnični kot prvotna misel, če ne še bolj. Največkrat so.
Preobrnimo naslednjo misel »on me je užalil« najprej na drugega, nato nase in nato v svoje nasprotje.
Jaz sem užalila njega. (Prehitro sem sklepala, ko me ni pozdravil nazaj, in ga ostro obsodila.) Užalila sem samo sebe. (Najverjetneje nedolžni dogodek sem spremenila v žalitev. Jaz sem tista, ki je v svojem umu ustvarila žalitev. Majhno in zlobno sem se počutila zaradi svojih jeznih misli.) On me ni užalil. (Morda me sploh ni opazil. Morda je premišljeval o čem drugem. V resnici ne morem vedeti, kakšni so bili njegovi nameni.)
Ko um želi dokazati, da ima prav, se lahko še bolj zakoplje v svoje ustaljene kolesnice, podobno kot avto, zagozden na blatni poti. Preizkušanje različnih preobratov in odkrivanje, ali so morda resnični, je kot zibanje avta naprej in nazaj, da bi ga potegnili iz blata.
- Zgoraj povzeto poglavje je del IzBrane knjige meseca: POTREBUJEM TVOJO LJUBEZEN – JE TO RES?, Byron Katie
Za več branja!
- Zbirka Ljubiti ZaVedno: TUKAJ
Spletna knjigarna izBranih knjig: www.primus.si
Oglejte si oddajo Klepet ob kavi v kateri sta se Mirela in Jasmina pogovarjali o izBranih knjigah o ljubezni med katerimi je bila predstavljena tudi knjiga Potrebujem tvojo ljubezen – je to res?
Oddajo si lahko ogledate: TUKAJ
Vabijo tudi na predstavitev knjige v knjigarni KONZORCIJ, Slovenska 29, Ljubljana, v sredo, 23. maja 2018 ob 18. uri. O knjigi se bosta pogovarjali Mirela – predstavnica založbe Primus in Maša – prevajalka knjige. Več o dogodku: TUKAJ
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
