Catherine Shainberg je doktorica psihologije, učiteljica, terapevtka in ustanoviteljica Šole podob (The School of Images) v New Yorku.
Ima več kot 40 let izkušenj z uporabo tradicionalnih metod na medicinskem področju ter za namene terapije, samopomoči in samorazvoja. Osredotočena je na razvoj inovativnih pristopov za odpravljanje psihičnih in čustvenih motenj. Svoje znanje je do danes predala že več kot tisoč študentom po vsem svetu. Je avtorica številnih knjig. Z njo smo se pogovarjali v Ljubljani na seminarju Sanjsko rojstvo in ob predstavitvi istoimenske knjige.
Metoda Saphire™ temelji na kabali luči, ki je starodavna židovska vednost in tehnika dela z imaginacijo, ki notranje podobe razume kot jezik telesa. Njena knjiga Kabala in moč sanjanja je bila v slovenščini izdana leta 2013, knjiga Sanjsko rojstvo je že prevedena in bo izdana avgusta.
To je že vaš šesti obisk Slovenije. Kako ste jo izbrali?
Slovenija je izbrala mene. Imela sem delavnico v Nemčiji, na katero je prišel zdravnik Klemen Lipovšek, pri meni v New Yorku pa je študirala Mala Kline, koreografinja in doktorica filozofije. Prek naše pisarne sta se povezala, ustanovila društvo Šola podob Slovenija in me povabila k sodelovanju.
Kako ste začeli svoje delo?
To počnem že od nekdaj. Kot otrok sem imela močno domišljijo in vedno videla mnogo podob. Poskušala sem jih uporabljati, da bi pomagala ljudem, vendar jih nisem vedno razumela. Šele čez mnogo let mi je pot do razumevanja jezika podob pokazala moja učiteljica Colette Aboulker Muscat, priznana kabalistka.
Že kot otrok ste imeli te vizije, to se pravi, da vas ni nihče uvedel, niste imeli posvetitve?
Podobe so bile prisotne vse življenje, vendar me je jezik podob naučila uporabljati Colette, pri kateri sem se učila 11 let. Čez leta sem po nenavadni poti ugotovila, da je moja mama živela v isti alžirski ulici kot Colette. Izkazalo se je, da sta z mamo hodili v isto šolo in da so bili predniki v družini moje mame del kabalističnega centra v 13. stoletju. Torej sta bili učenki istega mojstra, Izaka Slepega iz Provanse. Sama sem se rodila v Angliji in do nedavnega nisem ničesar vedela o tem. Tudi moja mama ni vedela, da se je njena družina v 13. stoletju ukvarjala s tem niti da je imela judovske korenine.
Kakšna je vaša osebna zgodba?
Sanjala sem že kot otrok, študirala sem slikarstvo na Sorboni in v Louvru, nato so mi sanje zapovedale, naj grem na Bližnji vzhod in potem v Izrael. Nisem vedela, zakaj. Imela sem štipendijo za ugledno univerzo Harvard, vendar sem zaupala sanjam in odšla tja. Dve leti sem obirala pomaranče, počutila sem se izgubljeno, tudi podobe so zbledele. Dokler nekega dne ni prijatelj omenil imena Colette. V moji domišljiji je vse eksplodiralo v beli svetlobi in videla sem veliko belo zvezdo. Čeprav nisem vedela ničesar o njej, niti nisem vedela, da je učiteljica, sem vedela, da moram k njej. Takoj ko sem prišla, sem ji rekla, da želim vedeti, kako podobe aktivirajo in preoblikujejo ljudi. Odvrnila je, da je dolgo čakala name, in vse se je postavilo na svoje mesto.
Torej vas je učila skozi vaše lastno doživljanje?
Ja, učila me je skozi notranje delo vizualizacije in sanjanja, pokazala mi je, kaj pomenijo podobe v meni in kako jih uporabiti. Celo prepovedala mi je brati knjige za celih sedem let.
Zanimivo je, da imate vse življenje tako žive sanje. Ljudje pravijo, da se ne spominjajo svojih sanj.
Takoj ko jim namenijo pozornost, se jih začnejo spominjati. Mnogo ljudi mi reče, nimam sanj, kako naj pridem k vam in delam z vami. Rečem jim, zapišite si sanje in mi jih prinesite naslednji teden. Ker imajo namen sanjati, tudi sanjajo. Sanjamo pa vsi ves čas.
Torej lahko zavestno usmerimo svojo podzavest.
Ja, raziskujemo jo. Včasih se to zgodi nenamerno, ko smo prestrašeni ali smo doživeli šok in bum, dobimo vizijo ali tisto noč sanjamo. To lahko zavestno izvedemo tako, da postavimo zelo jasno vprašanje. Gremo na primer spat in imamo vprašanje. Če ga postavimo resno, nam bodo sanje dale odgovor. Nezavedno ne more sodelovati, če ne dobi spodbude.
Zakaj se nam nekatere stvari kar naprej ponavljajo?
Navadno imamo neko blokado. Na primer, kar naprej videvam podobo v sanjah ali kar naprej srečujem neprimerne moške. To lahko izvira iz preteklosti, npr. če ima oseba kritičnega in agresivnega očeta, je to lahko razlog, da vedno najde kritičnega in agresivnega partnerja. Lahko gre za problem družinske linije, prednikov. Prababica je denimo imela vzorec vedenja, ki se ponavlja skozi sorodstveno vejo in se bo, dokler tega ne prekinemo. Če se mi ponavljajo sanje ali podoba, lahko zaprem oči in se vprašam, kaj mi govori ta slika. V skladu s potrebo lahko odgovorimo. Na primer, sanjamo zamašen odtok. Očitno je, da je odtok treba očistiti, kar naredim v domišljiji. To bo spremenilo nekaj v meni.
Torej je v naši podzavesti zgodba naših prednikov.
Ja, ali pa če rečemo, naš DNK. Vendar je še več kot to. Gre za celotno sanjsko polje, ki je ogromen ocean informacij.
Ta ocean informacij vsebuje čustvovanja in razmišljanja dejanskih dogodkov in naše fantazije, predstave ...
Preden se naše življenje manifestira v tej ali oni obliki, obstaja kot zapis v našem sanjanju. Zato popravljamo svoje notranje podobe, na primer podobe, ki se pojavijo med našim nočnim sanjanjem. Ko popravimo notranje podobe, s tem že popravimo realnost, ki jo udejanjamo. Popravimo pa jih takole: imamo recimo steklenico z mineralno vodo in nimamo pokrovčka, to pomeni, da energija vseskozi odteka, zato gremo nazaj v sanje in steklenico zapremo s pokrovčkom, tako mineralna voda neha odtekati, in to je pravšnji odgovor na problem v sanjah. In to bo v nas povzročilo spremembo, ker smo narejeni iz sanj. Mi smo sestavljeni iz vseh teh oblik, spominov, znanj, kakor se tudi imenuje informacija, sama forma je informacija. Zdaj tu sedim na klopci, veter pihlja, slišim glasbo, petje ptic, zvok vlaka, sonce sije in vse te impresije delujejo name, vendar ne zgolj to ... kajti sem ogromen radar in moje osebno sanjsko polje je moj osebni življenjski tok, poleg sanjskega polja mojih prednikov, moje družine, moje dežele, vse to se prepleta. Ko včasih pogledate otroke, vidite, da že vedo stvari, ki jih vi ne veste.
... dokler odrasli ne blokiramo otroškega vedenja ...
Številni ljudje to počnejo. Moje delo je, da vam pomagam potopiti se vase, da vidite, kdo ste, da raziščete svojo lastno notranjo pokrajino. Vsakdo je edinstven, vsak ima različno notranjo pokrajino in vznemirljivo je, ko to osvobodimo. Naučiti se moramo, kako biti sami svoji. Svoje študente vodim, da spremenijo svoje omejujoče pozunanjene forme, se potopijo vase in pogledajo, kakšne moči imajo v sebi, ter nehajo uporabljati izkrivljene načine, ki so jih dolgo šibili. V tistem trenutku, ko začnete delati, najdete moči v sebi in veliko več lepote, kot ste mislili, da je je v vas. Zgolj začnete raziskovati svoje nezavedno in pokazalo vam bo vaše moči in lepoto. Vsak človek ima svoje moči in lastno lepoto.
Kako lahko pozdravimo svoje škodljive vzorce?
Imate očeta, ki je odsoten. Pogledate svoje slike, ki se pojavljajo v vas; vaša sanjska krajina vam bo pokazala vaše občutenje. V sanjah recimo vidite napol mrtvo drevo, zato greste tja in ga zalijete. Drevo začne spet rasti. Počutili se boste drugače. To je primer, ko je človek ranjen. Če popravim svojo notranjo sliko, se bo nekaj spremenilo v meni. Ko bom naslednjič videla svojega očeta, se bom drugače vedla.
Zakaj imajo nekateri ljudje več dobrih občutenj veselja, zadovoljstva, več ljubezni?
Prvi razlog je, da so se rodili v družino z boljšim sanjskim poljem, imajo boljše fizično telo, drugi razlog pa je, da se ukvarjajo s sabo in da so odkrili, kako se lahko pozdravijo.
Ali lahko drugi ljudje sanjajo za nas?
Ja, to učim v svoji meditacijski skupini, gre za posebno tehniko. Vsi člani skupine v svojem notranjem zrenju osebo, ki prosi za pomoč, postavijo na sredino kroga. Vsi smo osredotočeni na to osebo, na njeno sanjsko polje in na vprašanje, ki ga ta oseba postavi. Če ima oseba npr. raka, se pojavi slika, ki govori o tem, kaj ta oseba potrebuje. Kajti če se osredotočim na osebo, se osredotočim na njeno sanjsko polje in njeno vprašanje in pokaže mi, kaj ta oseba potrebuje. Zato v času notranjega zrenja skupina vidi zelo podobne podobe.
V začetku jeseni bo izšla v slovenskem prevodu vaša knjiga Sanjsko rojstvo.
Claudia Rosenhause Raiken, doula (spremljevalka pred, med in po porodu), ki je bila moja učenka, je prišla nekega dne k meni in me vprašala, ali bi lahko delali s tehniko podob tudi s porodnicami ali z ženskami, ki imajo težave pri zanositvi. Rekla sem, da ne vem, da bom razmislila. Tistega dne sem bila dogovorjena s prijateljico. Peljala me je na dražbo, kjer se mi je kar naprej prikazovala afriška lutka. Zdela se mi je grda. Lutka mi je mahala, kot bi mi hotela reči, kupi me, jaz pa sem si rekla, ne maram te. Vendar je bila ta podoba, ki me je nagovarjala, tako živa v meni, da sem jo kupila, sicer za zelo malo denarja. Doma sem jo postavila na vhod. Naslednji dan je prišel na obisk prijatelj z afriškim umetnostnim strokovnjakom. Ko je ta zagledal lutko, je ves iz sebe vzkliknil: »Neverjetno! Kje ste dobili to lutko?« Zatem mi je povedal, da imam spiritualno lutko, ki poučuje in prinaša srečo ženskam, ki so noseče ali si to želijo. Lutka je imela v trebuhu otroka. Tako sem Claudii odgovorila, da mi je namenjeno, da bom delala tudi s porodnicami ali z bodočimi nosečnicami. Vendar do takrat nisem še nič vedela o tehnikah dela z ženskami, ki želijo zanositi ali imajo težave s spočetjem ali v nosečnosti – razen tega, da sem sama imela izkušnjo z nosečnostjo in da sem uporabljala svojo metodo s podobami pri svoji nosečnosti.
Ali lahko zavestno zanosimo?
Zakaj bi zanosili kar tako, brez zavestne namere? Zakaj se ne bi zavestno osredotočili na namen in sanje, da imamo otroka? Kajti ne gre le za to, da otrok pride, ko imamo izjemno doživetje ugodja, ampak pride, ker smo načrtovali tega čudovitega otroka. To je lahko začetek. Začnemo z vajami, kjer vprašamo dušo, ali bo prišla ali ne oziroma kaj ji to preprečuje. In dobili bomo odgovor v obliki notranjih podob. Odgovori so neverjetni. Nato, če je treba, počistimo svojo čustveno zgodovino na primer splavov, ki lahko zelo obremenjujejo psiho ženske. Zatem počistimo tudi svojo družinsko zgodovino. Ko počistimo mentalne in čustvene vzorce, ki nas bremenijo, ustvarimo notranjo pokrajino za spočetje. Tako z uporabo podob preoblikujemo svoje telo.
Ali lahko vplivamo tudi na zaplete v nosečnosti?
Z delom z notranjimi podobami lahko vplivamo na otrokov razvoj v trebuhu. Tako se je v naši skupini, v kateri smo delali sedem let, preden sem napisala to knjigo, zgodilo, da so nosečnici z dvojčkoma rekli, da bo en otrok umrl, ker ne dobiva dovolj hrane. Ženska je delala vajo, s katero je v domišljiji povečala popkovnico, in čez dva tedna sta bila oba otroka v trebuhu enake velikosti, česar si zdravniki niso znali razložiti.
Kaj bi položili bodočim materam in očetom na srce?
Najpomembnejša naloga bodočih staršev je, da se povežete z otrokom. Vizualizirajte dele otrokovega telesa, ki rastejo, in usmerite svojo energijo v to, da bo vse v redu potekalo. Pogovarjajte se s še nerojenim otrokom, tako mati kot tudi oče. V knjigi je več kot 100 vaj, ki vam pomagajo pri spočetju, donositvi in rojstvu zdravega in srečnega otroka. Te vaje vam resnično lahko pomagajo. V večdesetletni praksi še nisem doživela, da bi bile te vaje s podobami, ki ponavadi trajajo le minuto, zaman. Otroci, katerih starši uporabljajo metodo sanjskega rojstva®, se rodijo budni in prisotni. Zakaj ne bi svojemu otroku podarili takšnega vstopa v življenje?
besedilo: Irena Levičar
fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik
