Pravijo, da energija števila 2 predstavlja dve realnosti. Tudi v najinem primeru, bi lahko rekla, da je temu tako.
Advent je že, sam po sebi, čas dušnega prebujenja po korakih. In bolj, ko si mu dovolimo priti blizu, kar pomeni, več sebe kot vložimo v ta čas, več bomo imeli v prihajajočem obdobju.
Štiri trenutki adventa ali tedni so tukaj tudi zato, da si dovolimo zasejati dobre misli o našem življenju. Namreč, hvalnica življenju je tisto, česar bi se morali kot posamezniki zavedati vse od rojstva pa tja do večnega potovanja.
Če se vsaj za hip dotakneva rojstva, lahko tudi rečeva, da drugi teden adventa simbolizira tvoje spoznavanje z življenjem. Spoznavanje s tistim, kar boš odnesel kot doto iz domačega gnezda in tistim, kar boš primoran nekoliko spremeniti, v kolikor boš želel žeti svoj življenjski uspeh.
Da, stara zimska modrost pravi, da moraš naprej posejati dobro, da bi lahko žel uspeh. Vse, kar se dogaja vmes, pa je tako odvisno od tvojega dojemanja sebe.
Saj si mogoče že kdaj slišal rek, da bo jutri bolje. Ali pa, da bo jutri več priložnosti. Toda, če to poslušaš iz dneva v dan, z ozirom na to, da tvoja stvaritelja nista zmogla drugače, s tem ustvariš vzorec lastnega prepričanja.
In vzorec, če ga gojiš iz leta v leto in če slučajno v objemu tvojega domačega ognjišča ne zmoreš biti razumljen, tako kot bi želel, se prav ta vzorec lahko obrne proti tebi in se preobleče v zamero. Hvala Najvišjemu, da se samo preobleče. Kajti, dokler se samo preoblači, jo imaš ti kot posameznik, možnost spremeniti.
V kolikor se v objemu domačega ognjišča upreš temu, kar so ti poklonili, z dokazi in odgovori, da temu ni tako, lahko v zavetju lastnega doma, osnovne družinske celice, naletiš na gromozanski odpor. Lahko te celo prepričajo v to, da preprosto pričneš zanikati sebe, s pogojnikom, da v kolikor razmišljaš tako, ne sodiš več v obilje tega ognjišča.
Zakaj?
Na ta tvoj vzklik ti lahko odgovorim z enim samim dejstvom. Ljudje duhovno rastemo in v kolikor si dovolimo videti stvari takšne kot so ter jih takšne tudi sprejmemo, razumemo, ne da bi jih želeli spremeniti, rastemo. Tako za sabo puščamo lahko tudi nam najbližje posameznike.
Kajti, največja vrlina sprejemanja, je prav v tem, da človeku, ki ti je najbližji pustiš, da ima in zato, ker ima, naposled doživi svojo resnico.
Drugo nedeljo tako tudi pojmujemo 'nedelja sprave'. Sprave s tistim, kar je nekoč bilo, a nam v naši duhovni rasti, ne služi več.
S spravo bova tukaj povezala tudi hvaležnost. Tako, da bova v tej nedelji (06.12.2020) zapisala pismo hvaležnosti. V to pismo bova tako zapisala vse, od česar se poslavljava, oziroma želiva postiti za seboj.
Ritual je sila preprost. Vse, kar potrebuješ je moder list papirja, svoje umirjene misli, zavedanje Najvišjega in vijolično ovojnico.
Dal ti bom samo nekaj smernic. Ko pričneš pismo pisati, ga pišeš od začetka do konca brez prekinitve. Sam se odločiš, kje boš pismo pisal in se udobno namestiš. Ko si tako udobno nameščen, predlagam, da zapreš oči in se skušaš, vsaj za trenutek, usrediščiti v svoji energiji. Ko boš začutil, preprosto prični pisati in se ne obremenjuj, kaj pišeš.
Še nekaj smernic za drugo pismo. V pismu zapiši vse, kar se spomniš in piši tako, kot da bi pisal svojemu najboljšemu prijatelju. V pismu tako omeni vse, dogodke, datume, imena oseb, ki so povezane z navedeno tematiko. Za zaključek pa ne pozabi izpostaviti ene želje ali situacije, ki jo, glede na navedeno temo, želiš razrešiti.
Na koncu se še podpišeš, napišeš datum, list trikrat preložiš in ga daš v kuverto. Ko boš prižgal drugo svečko na adventnem venčku, pa naj bo to pismo shranjeno pod adventni venček (samo v nedeljo, nato ga spraviš v predal).
Za konec še namig. Ne pozabi pokukati v prvo pismo, kajti lahko, da se je del zapisanega že pričel udejanjati. Če si v pismu v prvem adventnem tednu zapisal nekaj, kar se je že uresničilo, to preprosto prečrtaj, pospravi nazaj v oranžno kuverto in hrbtno stran le-te zapiši datum, ko se ti je prečrtano začelo uresničevati.
Želim ti prijeten teden v objemu ljubezni. Uroš Adrian
