Cristy in Mihael Žmahar, par v zasebnem življenju in avtorja priljubljenih knjig o odnosih, nebeških sporočilih in samozavesti, s svojim delom pomagata številnim, ki iščejo odgovore na življenjska vprašanja. Svoje poslanstvo podajata v knjižnih uspešnicah, ki so odlična motivacija v iskanju globljih odgovorov. Zaupala sta nam, v kakšni stiski se v današnjem času znajdejo pari.
Story: Za nami je valentinovo. Trgovci so ta praznik precej skomercializirali in danes je njegov namen precej površinski. Marsikdo kupi pozornost za najdražjo osebo zgolj zato, ker jih na to spomni ta praznik, ne pa, ker bi sami tako čutili. Kaj menite o tem?
Res je, da je mnogo praznikov samo krinka za trgovske akcije. Na žalost je eden izmed njih tudi valentinovo. Mnogo ljudi je tako začelo vrednotiti ljubezen skozi vrednost daril, ki jih prejmejo ali dajejo, namesto skozi pristne občutke ljubezni, ki pa v resnici nimajo z obdarovanjem nikakršne povezave. Zdi se nama, da je moderna družba začela pogojevati vrednost nekoga zgolj s tem, kar ta človek lahko da oz. zagotovi drugim. Vendar pa je prišel čas, da ljudje spoznajo, da za to, da si vreden, ni treba ničesar dati, ker smo vsi ljudje dovolj vredni že preprosto zaradi tega, ker obstajamo. To se vidi pri dojenčkih, kajne? Ta mala simpatična bitja nikomur ničesar ne zagotavljajo, pa jih imajo kljub temu vsi močno radi. Čas je, da začnemo tako sprejemati tudi odrasle.
Story: Ljubezenske zveze so danes postavljene pred številne preizkušnje. Veliko teh narekujejo družba, hiter način življenja, preveč dela ipd. Kako gledata na to problematiko?
Partnerstvo je druga beseda za stik med dvema človekoma. Dva se med seboj povežeta vsak s svojim čustvenim sistemom, in če želi človek jasno izražati svoja čustva, jih mora poznati. Mora vedeti, kdo je, kaj čuti, kaj mu je pomembno. To od njega zahteva, da je v stiku s seboj. Zahteve moderne družbe od človeka pogostokrat zahtevajo, da energijo posveča zunanjim stvarem. Tako se marsikdo izgublja v poslovnih, starševskih obveznostih. Posledično si vzamejo manj časa za poslušanje samega sebe. Če ne veš, kdo si, potem tega ne moreš sporočiti niti partnerju. Ko se najdeta dva, ki vsak zase ne vesta, kaj si želita, in predvsem, kaj čutita, je takšno partnerstvo lahko zelo težavno in ni izpopolnjujoče.
Story: Dejansko se odnosi med partnerji iz leta v leto poslabšujejo. Veliko manj je razumevanja, strpnosti in ključno tudi pogovorov. Kako preprečiti to?
Kakovost odnosov na kolektivni ravni pada zato, ker padajo vrednote in zahteve, ki jih ima vsak človek do sebe in svojega življenja. Če je človek ujet v neke površinske smernice, ki mu jih narekujejo drugi, v svojem življenju niti ne more oblikovati resničnih vrednosti. A ker na podzavestni ravni vsak človek ve, kaj si želi, in to je biti sprejet, razumljen, ljubljen in spoštovan, zahteve modernega sveta pa mu tega ne dajejo, se notranja nesrečnost pogostokrat izrazi kot nestrpnost in pomanjkanje razumevanja do sočloveka. A človek, ki tako deluje do drugih, v prvi vrsti tako deluje do sebe. Torej, če želimo zmanjšati npr. nestrpnost do drugih, moramo najprej postati bolj strpni do sebe in svojih želja.
Story: Decembra lani sta izdala knjigo prav na temo odnosov. Tudi sama sta se dotaknila osebne zgodbe. Nam jo zaupata?
Ja, (smeh) najina zgodba ima vzpone in padce. Tako kot vsaka. Ko sva se zaljubila, sva bila še dokaj mlada. Prvi meseci najine zveze so bili sanjski in počela sva vse, kar naju je veselilo. Potem pa so nama pot prekrižale življenjske preizkušnje - rak v družini, propad posla, finančne težave, obtoževanje drug drugega za nastale situacije, celo laganje ... Vse te lekcije so skoncentrirano padle na naju in naju začele preizkušati. V nekem trenutku sva se zlomila. Drug v drugem nisva več zmogla videti tiste svetlobe, zaradi katere sva se zaljubila.
Story: Na neki prelomni točki sta se razšla. Kako sta našla znova skupno pot?
Da, razšla sva se za sedem mesecev. To je bila ena najtežjih odločitev v najinem življenju, a vedela sva, da morava nekaj spremeniti. V tistem obdobju sva še vedno ostala v prijateljskih stikih, a nisva bila več partnerja. Vsak zase sva potrebovala čas, da se sestaviva in najdeva. Tako sva vsak na svojem koncu razmišljala o svojih napakah, karakternih pomanjkljivostih, o lastni odgovornosti in seveda drug o drugem. Po več kot pol leta pa se je zgodilo naslednje: v tem času sva se oba že dokaj pomirila in osebnostno zrastla, a se je zgodil nov šok.
Story: Cristy, takrat vam je umrla mama. Bolečina ob izgubi je bila nepopisna ...
Takrat se mi je sesul svet, kajti vez med nama je bila izjemno močna. Namreč, živeli sva sami, brez očeta, brez bratov in sester. Ko je umrla, sem imela občutek, da sem izgubila vse. Nekaj tednov po mamini smrti sem poskušala narediti samomor. Želela sem skočiti z vrha stolpnice. Ni mi uspelo, saj se je moja psička Tara postavila pred mano in me pogledala, češ, kdo bo pa skrbel zame, če ti odideš.
Story: Mihael, kako pa ste vi takrat dojemali dogodke okoli Cristy?
Takrat sem videl, da Cristy ne bo zmogla sama. Čeprav sva bila narazen, sva se v tem času vsak zase nekako sestavila. Še vedno sem jo imel neizmerno rad. Zato sem se odločil, da ji bom pomagal premostiti to težavno obdobje žalovanja, saj sem vedel, da ji sami ne bo uspelo. Preselil sem se k njej. En mesec pozneje je Cristy izrazila željo po selitvi v novo stanovanje, saj jo je staro preveč spominjalo na pokojno mamo. Pa sva vzela kredit in skupaj kupila stanovanje. Nezaljubljena in močno naivna. A očitno je nekdo tam zgoraj vedel nekaj, česar midva nisva, saj je novo stanovanje prineslo nov začetek. Tudi za naju. Zopet sva se zaljubila in od takrat sva srečna.
Story: Veliko parov obupa oziroma se niti ne potrudi, da bi gradili na točki, kjer so se izgubili. Kako se lotiti tega? Kako to preprečiti?
Najprej moramo vedeti, da so nestrinjanja in neskladja normalen sestavni del vsakega odnosa, kajti idealni odnosi ne obstajajo. Vendar pa zagotovo niso razlog za razhod. Veste, nestrinjanje nikoli ni krivec za razhod. Glavni razlog za razhod je ponavadi nestrinjanje, ki ni razrešeno. Torej, če sta partnerja pripravljena sodelovati pri razreševanju neskladij, je to skoraj edina stvar, ki jo morata narediti. Zelo malo partnerjev je med seboj tako drugačnih, da se razlikujejo že na ravni elementarnih vrednot, kar je ponavadi edini upravičen razlog za takojšen razhod. Tako različni partnerji se ponavadi razidejo že na začetku zveze, dokaj hitro. Primer: zaljubita se moški, ki je lovec, in ženska, ki dela v zavetišču za živali. No, njuna zveza najverjetneje ne bo trajala dolgo. A takšnih primerov neskladij je zelo malo. Ponavadi se večina partnerjev, ki imajo težave, ne zmore uskladiti na bolj površinski ravni življenjskih navad in karakternih muh. To je pa precej enostavneje 'popraviti'. Najprej je treba sprejeti resnico, da mogoče res nimamo prav, nato pa se poglobiti v lasten osebnostni in duhovni razvoj. To vključuje zavestno poslušanje partnerja, odločitev glede tega, kakšen človek želimo biti, meditacijo, iskrene pogovore ... Tako se začnemo spoznavati z notranjo resnico in dobimo možnost, da svoje občutke potem partnerju tudi izrazimo. Za reševanje zveze si vedno vzemite čas. Vedeti morate, da je srečno partnerstvo ena izmed najbolj izpopolnjujočih stvari, ki jih lahko ima človek, zato se splača potruditi in vztrajati. Če se je za to treba udeležiti kakšne delavnice, seminarja, prebrati kakšno knjigo ali pa iti na kakšno svetovanje, naredite to. Midva sva zelo hvaležna, da sva naredila vse to, kajti drug drugemu sva danes najboljša prijatelja in zaupnika.
Story: Pri vama se je končalo s srečnim koncem, poroko. Sicer pa to ni zaključek. Kakorkoli obrneš, je partnerska zveza nekaj, kar zahteva nenehno vlaganje. Kako gledata zdaj na vajin odnos, kako ga gradita?
Ja, poroka. Tisti dan je bilo zares veselo. (smeh) Sicer pa na poroko gledava kot na začetek. Kot na začetek pustolovščine, ki se nikoli ne konča. Oba se zavedava, da je odnos živa stvar, in partnerja, kakršna sva bila včeraj, sva bila dobra za včerajšnje cilje in situacije. Če želiva imeti tudi jutri dobro partnerstvo, se morava tudi na tem področju spreminjati. Partnerstvo se razvija z roko v roki z novimi cilji in zahtevami, ki jih imamo. Partnerstvo je kot otrok - v različnih obdobjih življenja ima različne potrebe in zahteve. Ves čas se spreminja ter razvija in ves čas je treba skrbeti zanj. Midva nisva partnerja samo v zasebnem življenju, ampak tudi v poslovnem. Skupaj razvijava dom in skupaj razvijava podjetje. Vedno se pogovarjava o vsem, se nenehno usklajujeva, si svetujeva, podpirava in poskušava čim bolj razumeti. Skupaj piševa knjige, vodiva seminarje in tako z roko v roki skupaj gradiva vsak svoje življenjsko poslanstvo. Nikoli ne greva spat skregana. Ne glede na to, kako močno se spreva, vedno razrešujeva konflikt tako dolgo, dokler ni razrešen. Predvsem pa, drug drugemu nikoli ne dovoliva biti nič manj kot pa tisto, kar sva resnično sposobna biti.
Story: V knjigi, ki ste jo izdali, je tudi veliko praktičnih nasvetov, kako izboljšati odnose. Lahko našim bralcem zaupate morda kakšen izsek, nasvet?
Seveda. (smeh) Pomembno je, da veste, da se ljubezen ne zgodi. Zaljubljenost se zgodi, ljubezen pa ne. Za ljubezen se ljudje ... odločimo. Odločimo se na podlagi tega, kaj je pomembno za naše življenje in v kaj verjamemo. Zato, če imate partnerja radi, če čutite, da je poseben človek v vašem življenju, se odločite za partnerstvo z njim. Kajti po tem, ko bodo prišli izzivi, in slej ko prej bodo, ne bo več vprašanje, ali se naj soočite z njim, ampak samo, kako dolgo bo trajalo, da jih premostite. Pika. Ker ste se v preteklosti odločili.
Story: Vaša knjiga z naslovom 'Zrcalo nevidnih svetov' je odlično sprejeta. Kaj vse še bralec najde v njej?
Ta knjiga je res odlična! V njej najdemo najino resnično zgodbo z vsemi pojasnili glede stvari, ki se pogostokrat zgodijo v partnerstvu. V njej sva pisala o karmičnih povezavah med ljudmi, o odnosih s sorodnimi dušami, o krivdi, izdajah, laganju, pisala sva o korakih, s katerimi lahko ljudje razrešijo težavna čustva, podala konkretne tehnike, kako se spopadati z dvomi, kako se spopasti z egom, kako prepoznati dušne odločitve in še in še. Marsikdo, ki bere knjigo, joka, je osupel nad njo, v njej najde sebe in ljubljene. Ta knjiga je eden od najboljših vpogledov v dušo človeka in njegova partnerstva. V njej sva odlično prepletla zemeljske zahteve z dušnimi možnostmi. Izjemna je!
Mihaela M. Kocbek
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
