Dušan Malavašič - terapevt Bownove terapije: Vse se zgodi z razlogom

O vsem tem sva brez zadrege spregovorila ob skodelici dobre kave. Tudi o bolezni in smrti njegove ljubljene žene in življenju po tem. O lepem življenju, o zaupanju ... o tem, da je res, da »nič ni tako narobe, da za mnogo stvari ni dobro, da se vse v življenju zgodi z razlogom«. Srčna zgodba za pogumne.

Bownova terapija je med ljudmi, ki so jo izkusili, zelo cenjena, vendar morda še ni tako dobro poznana v javnosti. Kaj je Bownova terapija?

Bownova terapija je manualno-energetska terapija. Izvaja se s posebnim gibom, ki je povezan tudi z energijo, ki se potem prek valov – vibracij prenese na celotno telo.

Bownov gib izvajamo tako, da kožo potegnemo čez mišico, potem pod kotom 90 stopinj pritisnemo, in ko vrnemo kožo nazaj čez mišico v prvotni položaj, v podkožju delujemo na tkivo – fascijo, ki se prepreda skozi naše celo telo.

Prepleta se med vsemi organi, celicami našega telesa in fascinantno je, da je v enem odraslem človeškem telesu do tri kvadratne kilometre tega tkiva. Tako se lahko skozi en tak gib, ki ga narediva na primer na roki, vibracija prek tega tkiva prenaša po celem telesu. To pomeni, da lahko s preventivno terapijo na psiho-fizični ravni odpravimo več kot 80 % vseh težav, če naredimo celotno osnovno terapijo, ki se izvaja na hrbtni strani telesa in na glavi.

Neverjetno. Prebrala sem, da je primerna tudi za dojenčke?

Res je neverjetno, dokler tega ne izkusiš v prak­si. Bownova terapija je dejansko zelo nežna, neinvazivna tehnika in primerna popolnoma za vse. Preden sem se začel učiti Bownovo terapijo, sem slišal o tem, da je zelo dobra za dojenčke in malčke. Kmalu po tistem, ko sem končal izobraževanje, sem dobil preizkušnjo. Neki dojenček je imel hude krče in je jokal dobesedno dan in noč. Po vedenju in vsem, kar sem se naučil, sem vedel, da mu ta tehnika lahko pomaga. In res so po treh tretmajih krči izginili. Neverjetno, izpit opravljen. (smeh)

Kako ste prišli v stik z njo?

Dokler nisem začel izobraževati o Bownovi terapiji, o tej tehniki nisem vedel popolnoma nič. Prebral nisem niti ene besede, niti osebne izkušnje nisem imel ... sem pa poslušal svoj notranji glas, in ko sem prišel tja, sem vedel, da sem na pravem mestu. Takrat sem že izvajal energetske tehnike, in to sem čutil kot dopolnitev. Skozi razlago in učenje učitelja, ki je bil zelo dober, sem začutil, da je ta tehnika izredno sinhronizirana s tem kar delam kot energoterapevt, in tako je postala del mene.

Pravite, da je nekaj še bolj pomembno od same tehnike?

Vsaka energija oz. tehnika je uspešna, če je človek sposoben biti brezpogojen in spustiti to energijo prek srca do človeka, s katerim dela. Saj nisem jaz vaš zdravilec, jaz sem samo medij, ki prek srca brezpogojno spusti energijo v avrično polje, vaše telo, kjer se bo dogajalo tisto, kar je v vaše najvišje dobro. Če je treba kaj popraviti, odpraviti, namestiti ... kakorkoli že. Brez vmešavanja mene samega kot osebe. Če bi si v roke vzel to pravico, da sem jaz vaš zdravitelj, potem imam veliko težavo s sabo. Midva sva si popolnoma enaka. Na različnih stopnjah zavedanja, z različno izkušnjo, preizkušnjo v tistem trenutku, ko sva se srečala. Odvisno, na kateri stopnji zavedanja sva na svoji poti. Drugače pa popolnoma enaka.

Delujete že nekaj let. Začeli ste v časih, ko se o delu z energijami ni govorilo toliko kot danes. Kako ste začeli?

Za sabo imam že kar nekaj kilometrine in se že vidi sad mojega dela. Tako vsakodnevnega v življenju kot terapevtskega. Vseskozi sem v sebi čutil, da bom nekega dne ljudem nekaj dal, nekako pomagal. Ne na klasičen način, ampak drugače, vendar nisem vedel, kako, kdaj, kje, na kakšen način. Na poti so me spremljale močne preizkušnje, dvomi, upanje, testi potrpežljivosti in zaupanja, da sem na pravi poti, česar nas življenje tudi sicer uči. A vse pride ob pravem času na pravi način, kot je namenjeno.

V nekem trenutku te življenje spravi med ljudi, in to se je zgodilo tudi meni. Prišli so pravi učitelji, ko sem bil pripravljen srkati znanje od njih, in me naučili raznih tehnik in znanj. Pred 15 leti je bilo vse zelo drugače. O energiji in delu z energijo se ni veliko govorilo. Vedoželjnost me je peljala najprej do učenja astrologije, reikija, teta-nu akra tehnike, Bownove terapije ...

Spoznal sem veliko ljudi, krasne učitelje, s katerimi se srečujem še danes. Prav vsem sem iskreno hvaležen za vse, kar so me naučili, da sem danes to, kar sem. Posebna zgodba je z reikijem. Naredil sem prvo stopnjo, ga vadil na sebi, na svojih bližnjih in svoji pokojni ženi. To je bila res močna izkušnja. Takrat še nisem bil energoterapevt, a reiki in osebna situacija sta mi natančno potrdili, da energija absolutno deluje.

Lahko poveste kaj več?

Pred desetimi, ko je moja pokojna žena zbolela za melanomom, rakom in tudi odšla – tako se je odločila –, sem res lahko videl marsikaj. V času, ko je preživljala dneve na onkološkem inštitutu s hudimi glavoboli, kemoterapijami in ji nobeno kemično zdravilo ni pomagalo, sem ji ponudil terapije reikija.

Vseeno mi je bilo, če se bo komu zdelo čudno in vsakič posebej je po 10 minutah glavobol izginil. Potem so še druge gospe v sobi postale radovedne in so bile vse srečne in zadovoljne, da sem jim s tem polaganjem rok v tistem času pomagal.

Zelo odprto govorite o tej izkušnji, ki je bila gotovo težka za vas.

Ljudi velikokrat preseneti, da se odprto in z lahkoto pogovarjam o smrti svoje žene. A tako je bilo že ves čas. Tudi z ženo in otroki smo se pogovarjali odkrito. Veliko pogovorov, tudi solz. Solze čistijo človeka in dušo ... in zapiranje ne pomaga. Samo ujame te v neki zaprt krog, kjer si sam z občutki in vzorci razmišljanja in delovanja, ki niso konstruktivni.

Pravite, da vam je spremljanje bolezni in smrti vaše pokojne žene podarilo poslanstvo v življenju.

Danes sem jaz to, kar sem, zaradi popolnoma vseh izkušenj, ki so se mi zgodile v tem življenju. Prijetnih, bilo jih je veliko, in ogromno neprijetnih in za vse sem iz dna srca hvaležen. Dejansko pa mi je največjo izkušnjo, največjo modrost, dala moja žena s svojim odhodom. S sprejemanjem, zaupanjem se je pokazalo, da je vse na svojem mestu in da je za vse poskrbljeno.

Ostal sem sam z dvema odraščajočima hčerama in marsikdo bi pomislil, kako pa bo sam zmogel ... a vse se je krasno izšlo. Obe sta odrasli, zadovoljni v življenju in ponosni mamici. S hčerko Nejo in njenim soprogom Robertom sodelujemo tudi poslovno, saj se oba ukvarjata z alternativnimi pristopi k življenju in odnosi med nami tečejo sproščeno, spontano v popolni sinhronosti drug z drugim. Podobno tečeta življenje in odnos z mlajšo hčerko Ano ter njenim partnerjem Andražem, pa čeprav delujeta na drugih področjih. Vsi skupaj smo ena velika vesela družina.

Se je tudi vaša žena ukvarjala z alternativo?

Moja žena je bila tipični primer tega, ko človek vse stavi na uradno medicino – razen tega, kako ti telo pokaže težave in kako začneš delovati, če začneš poslušati sebe. Zadnji dve leti svojega življenja je naredila velik preobrat v tej smeri. Kljub odhodu je naredila premike na več ravneh pri osebni rasti, ki jih je težko povedati z besedami. Tako je tudi tisti trenutek, ko se je odločila, da je čas, da gre – odšla. Brez borbe, brez strahu, z nasmeškom. Šele pozneje sem dojel, da mi je v tistem trenutku s svojim odhodom dala poslanstvo, smer, kako naj delam, kaj sem.

Kako pa vidite uradno medicino?

V času, ko je bila moja žena občasno na onkološkem inštitutu, sem z osebjem in drugimi spletel zelo dobre odnose in tudi videl marsikaj. Nikoli nikogar ne obsojam, to je njihova pot in način, s katerim pomagajo ljudem. Spoznal sem tudi, da ti ljudje, čeprav pridejo do veliko znanj, na koncu še vedno marsikdaj ne vedo, kako in kaj. To povem res z vsem spoštovanjem. Tudi v alternativi obstaja marsikaj in tudi tu nimam nikakršne pravice, da sodim! Človek, ki je bolan, pa bi naredil za zdravje vse ... Se mi pa zdi izjemno pomembno, da poslušamo sebe ne glede na to, kje se zdravimo in pri kom, z uradno medicino ali alternativo.

V alternativi se pogosto daje velik pomen spokojni smrti. Tudi sicer je bil na splošno v preteklosti poudarek na doseganju miru umirajočega.

Res je. Umiranje je zadnji, pomemben del našega življenja, saj nam prinese številna spoznanja. V tem obdobju smo vsi zelo ranljivi, tako umirajoči kot svojci. Kar se zdi dobro za nas, morda ni najboljše tudi za našega bližnjega umirajočega, zato imamo svojci v tem obdobju pomembno nalogo na področju sprejemanja. Sprejeti, da se je duša našega bližnjega odločila za odhod, ni lahka naloga, a le na ta način dajemo umirajočemu moč za spokojno slovo.

Odločitev moje žene, da izbere takšno pot, je bila njena. In ker sem jo ljubil in spoštoval, brezpogojno sprejemam tudi to njeno odločitev, pa če tudi ni po moji volji. Ljudem lahko ponujamo različne poti, načine ali kaj bi morda bilo zanje najboljše, a odločitev sprejeme posameznik sam in jo je treba brezpogojno sprejemati, le tako osebi pokažemo ali jo sprejemamo in ljubimo brezpogojno, tudi ko gre za smrt. Tu se nam velikokrat zatakne.

Na terapijah se ukvarjate tudi s takšnimi zatikljaji, kajne?

Ko gremo z energoterapijo v spomin celice in v podzavest, poskušamo delovati na to, kar se je v našem življenju obrnilo v negativno smer ali se preneslo še iz naših prejšnjih življenj, nam pustilo negativne posledice, s katerimi se ukvarjamo ta trenutek. S skupnimi močmi poskušamo ta negativni trend spet preusmeriti v pozitivno smer.

Ta vzorec, prepričanje, občutek, jeza, strah, potem sčasoma odpadejo in jih tudi vi s svojim miselnim vzorcem ne prenašate več naprej na svoje otroke in okolico. Zato je tako pomemben celosten pristop do sebe, da s pomočjo terapij dosežemo odpravo težav, ki jih imamo na kateremkoli področju, in v sebi znova začutimo srečo, radost in mir. Terapevtsko delo naj ne bi trajalo v nedogled, saj ko skozi določeno število terapij in čas samega sebe znova začutiš, čutiš v sebi popolno harmonijo telesa in duha, samega sebe začneš zaznavati, čutiti, živeti to, kar si, se naše življenje spremeni v pozitivno smer.

Takrat je posameznik sam pripravljen, da stopa samostojno po svoji življenjski poti ... terapevt naj ne bi bil več potreben. Takrat bo pacient s samozaupanjem in dobro izkušnjo s terapevtom postal ambasador pozitivnih misli in sprememb v življenju ter navdih za svojo okolico.

Končni cilj vsake moje terapije je, da človek znova najde sam sebe. Da se spojijo um, glava, ego s srcem, takrat pridemo nazaj domov v svoje srce, v popoln mir in ljubezen. Ta pot ni preprosta, mnogo ljudi obupa, vendar je vredna. Potem smo to, kar smo, delujemo iz srca, vibracija srca pa ima neznansko moč in dogajajo se tudi 'čudeži'. Smo eno in delujemo s srcem. Vsak ima v sebi svoj potencial, je diamant, ki ga pomagam posamezniku izbrusiti, da zasije v svoji pravi podobi.

Besedilo: Maja Grilc
Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču