Duše pokojnih: Anna Paynich (Kmetija) o svoji izkušnji z onostranstvom

8. 1. 2019
Deli
Duše pokojnih: Anna Paynich (Kmetija) o svoji izkušnji z onostranstvom (foto: Aleš Rod)
Aleš Rod

Prikazovanje umrlih, stik z umrlimi oziroma njihovimi dušami ter sorodna pričevanja, spremljajo človeka praktično že od pamtiveka.  Nekateri ob tem zgolj zamahnejo z roko, drugi pripovedovalcu pozorno prisluhnejo. Anna Paynich je z nami spregovorila o svoji izkušnji, ki jo je doživela pred časom v tujini.

Pred časom je namreč pot Anno Paynich zanesla v samostan, kjer je doživela izkušnjo z onostranstvom. Zanimalo nas je, kako je do tega prišlo in kaj natančno se je Anni dogodilo v samotnem samostanu sredi noči.

Kako vas je pot zanesla v samostan, kjer ste kasneje preživeli noč?

Za dlje časa sem morala oditi v Pariz, kjer je nastanitev zelo draga. Izvedela sem, da imajo v samostanu študentske sobe, kjer se lahko biva tudi za daljši čas. Odločila sem se, da odidem v samostan. Ravno v tistem času je bil samostan prazen, saj ni v njem bival nihče.

Kakšni so bili vaši občutki, ko ste vstopili v samostan?

Duhovnik mi je odprl samostan in mi že takoj povedal, da bom v samostanu noč preživela sama, saj ni v njem nikogar drugega. Že ko sem vstopila v samostan, ki je bil zgrajen v 16. stoletju, je bil občutek neprijeten. To je bila velika, tronadstropna stavba, v vsakem nadstropju so bile štiri sobe, pod samim samostanom pa se je nahajala cerkev.

Kaj točno se je zgodilo tisto prvo noč, ki ste jo preživeli v samotnem samostanu?

Tisto noč sem slišala in doživela marsikaj. Duhovnika sta ropotala s polknicami, vlekla mize, omare …, vse možno se je dogajalo. Ker sem sama že prej imela izkušnje z dušami pokojnih, sem jih poslala v svetlobo.

Pred tem dogodkom ste že imeli tovrstne izkušnje? Kdaj ste jih doživeli?

Že prej. Pri osemnajstih sem začela meditirati zaradi svoje avtoimune bolezni, saj sem se lahko z meditacijo umirila. Že takrat sem čutila duše in tudi ko so se poslavljale, so prišle do mene.

Kdaj je bil tisti prvi stik, če lahko tako rečem, z neko dušo?

Ko mi je pri osemnajstih letih umrla babica, je prišla do mene. Med spanjem sem začutila njeno prisotnost. Kot nekakšen hladen vetrič. Poleg tega sem čutila njeno roko, ki me je pobožala po laseh. Nič ni govorila.

Ste takrat staro mamo videli ali kako? Nenazadnje se je vse dogajalo med spanjem.

Ne, videla je nisem. Jaz samo čutim in slišim, vidim ne. Na začetku nisem slišala, sedaj pa tudi slišim. (duše namreč op.p.)

Ste po smrti babice doživeli še več tovrstnih zaznav?

Ob smrti dedka in kasneje ob smrti druge babice. Vedno sem začutila.

Dobro, vrniva se nazaj k dogajanju v samostanu.  Kako veste, da sta bila dva duhovnika, če ne vidite?

Ker sta se pogovarjala v latinščini in sem slišala njun pogovor. Kolikor sem lahko razumela njun pogovor, sem iz njega razbrala, da naj bi nagovarjala stare ženice, naj prepišejo nanju svoje imetje in s tem sta kasneje obogatela. Zaradi tega nista bila poklicana, da gresta nazaj domov. (v nebesa op.p.) Zaradi svojih dejanj sta bila kaznovana. Tako sem vsaj razumela vse skupaj.

Se je to dogajalo samo prvi večer ali tudi kasneje?

To se je dogajalo prvi večer. Zjutraj sem poklicala duhovnika, mu povedala kaj se je zgodilo.  Duhovnik je vzel v roke knjigo s psalmi in začel iz nje brati točno to, kar sem jaz prejšnji večer slišala. Vedela sem njuna imena, kdaj sta živela …

Duhovnik mi je nato rekel, da moram za nekaj dni samostan zapustiti, z drugim duhovnikom pa sta v tem času opravila svoje delo in izgnala duhova preminulih duhovnikov.

Kaj se je zgodilo kasneje, ob vašem povratku?

Ko sem se vrnila, mi je duhovnik dejal, da bi me želela z drugim duhovnikom krstiti. Povedala sem jima, da nisem nikoli hodila v cerkev in mi je vse tuje. A je vztrajal, da si krst zaslužim.

Ste se odločili za krst?

Ja, po navodilih duhovnika sem nato tisti teden hodila v cerkev in malo brala Sveto pismo. Zatem je prišel krst in karkoli me je duhovnik vprašal, sem vedela, čeprav mi moje izrečene besede niso bile razumljive. Nisem razumela, od kod vem stvari, da lahko duhovniku odgovarjam na zastavljena vprašanja, saj sem prebrala premalo, da bi lahko vse to vedela. Vse skupaj je bilo, kot bi bila malo odsotna.

Na koncu me je zalil z nekim škafom in sem bila cela mokra. Kasneje sem ob nošenju kompota, ki je bil namenjen pogostitvi ob mojem krstu, padla in sem bila ponovno mokra. Ko sem kasneje hitela na avtobus, saj se mi je mudilo na teden mode, sem ponovno padla v veliko lužo in bila znova cela mokra!

Nekateri na svoj krstni dan doživijo »mokroto« enkrat, Anna Paynich jo je kar trikrat in s tem je bil njen krst zagotovo tisti »za ziher«!

Foto in besedilo: Aleš Rod

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ