Tokrat me Vodniki in celotno stvarstvo Neba, nekoliko vleče za jezik, da spregovorim o temi, ki je sestavni del prav vsake življenjske zgodbe. Vemo, da je prav ta tema vsem nam postavljena na isti izhodiščni točki kot rojstvo. Tam se namreč, čas Duše za hip ustavi, zgolj zato, da si potujoča Duša, nadene novo oblačilo in prejme nov zapis. Zapis o novi podobi in nalogah za novo življenje v fizičnem templju.
Čeprav vemo, da je prav ta točka sestavni del življenjske zgodbe vsakega posameznika, nas ob srečanju z minljivostjo, vedno prevzame srh. Ta precizna naravnanost uma, ki nas ob slovesih vedno navdahne z neko negotovostjo, je vsekakor uganka. Vendar, na to uganko si z lahkoto odgovorim takrat, ko dojamem, da obča zavest človeštva, morda ni trenutno postavljena na tako duhovno raven, da bi dojela to skrivnost veličastne minljivosti, ki čaka vsakogar izmed nas, pa vendar se je premalo zavedamo.
Vem, šele dodobra smo zakorakali v poletje. Mnogi boste lahko postavili vprašanje, zakaj se v času veselja in radosti, dotikam teme, ki hlasta po žalosti, negotovosti, nesoglasjih in podobno. Tega nikakor ne počnem, da bi tebe, ki bereš te vrstice, odvrnil od dela na sebi. Vodniki so me nagovorili na to temo, ker se ljudje vse premalo zavedamo, kako zelo je pomembno biti in obstajati v trenutku.
Kot narod majhne države, ki je po svoji energijski moči zelo velika, smo v zadnjih obdobjih prešli marsikatero čustveno travmo, ki nas je po volji veljakov, dodobra oklestila. Ko omenim veljake, imam v mislih tiste posameznike, ki vodijo Svet in ne samo Slovenije. Vse ima svoj odgovor, pa vendar naj bo v razmislek vprašanje:
Zakaj se karmični vozel preteklosti odvija prav zdaj, ko je Slovenija vstopila v vodenje EU?
Vse česar smo bili vajeni, počasi pojenja. Čeprav se tega nismo zavedali, je bil vsak korak, kateremu smo bili priča, ga izpolnjevali ali celo nergali, tehtno premišljen, zato da smo preživeli. Tukaj ne govorim o tihi manipulaciji, ki se dogaja predvsem zato, ker se je nekdo, v svetovnem merilu, odločil, da je Bog in da lahko usodo slehernega posameznika, vzame v svoje roke.
Višje Stvarstvo tega nikakor ni dopustilo in odveč je misel, kateri sem priča že lepo obdobje, da so Angeli, Nadangeli, Angeli varuhi ali celo Vodniki, pozabili na nas. Niso. Le v umu kolektivne zavesti je prišlo do zanikanja lastnega obstoja. Prav zato se Svet in celotna globalna zavest, v tem trenutku, nahaja na točki smrti.
Besede smrt ne maram preveč. Pravzaprav zame niti ne obstaja. Saj ob slovesu Človek zgolj spremeni obliko, da lahko odpotuje v večnost in svojih bližnjih za čas njihovih življenj, nikoli zares ne zapusti. To spoznanje mi je eno največjih, saj je neverjetno, kako zelo močno se lahko Duša zlije s še živečim svojcem v trenutkih, ko posameznikom ali družinam kot kanal pomagam, da lažje pospremijo svojca v večnost.
Vem, občutja so različna. Tudi način dojemanja je zelo različen. Kot so tudi odzivi svojcev, zaradi strahu pred neznanim, lahko zelo različni. Eni besedam svojcev tik po odhodu iz fizičnega sveta, ne verjamejo. Spet drugim je lahko to zdravilo, da lažje sprejmejo odhod ljube osebe.
Vsi odzivi, v teh trenutkih, so posledica strahu in nemoči. Tukaj, se v takih trenutkih, spozna strahovita moč minljivosti. Vsi govorimo o njej, po drugi strani, ko pa pride do trenutka veličastnega slovesa, pa se v našem umu ustvari zgodba, ki jo narekuje Ego. Ta zgodba je polna vprašanj, na katere vsekakor v danih trenutkih, ne najdemo odgovora.
Vsem od nas je podarjen čas bivanja v tem telesu, ki ga sam poimenujem kar tempelj. Dogajanje pa so mnoga doživetja, ki jih minljivost ovija v klopčič. Najbolj neverjetno mi je spoznanje, ki ga prejmeš skupaj z minljivostjo. Ta skrivnost pa predstavlja, vsaj zame, največjo modrost, ki ti jo življenje lahko pokloni: dovoliti brezpogojno, da se ta 'popotnik' lahko vedno vrača domov in (za)vedno domuje v našem srcu, brez dodatnih skal bolečine, ki jih vrže na popotnikov Dušo vsak naš 'zakaj'.
Prav to je tisto, kar nam bo kot obča zavest, pomagalo spustiti vsa pretekla dogajanja in nas postavilo na pot, na kateri bomo lahko, brezpogojno zaživeli, kreirali svoje trenutke ter izrazili svoj višji namen.
Smo namreč v ponovnem rojstvu in kmalu bo vse dogajanje preteklih kolovratov, le še slab spomin.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču