Hvaležen za nov dan. Začenjam tokratno pisanje. Tako so me namreč nagovorili Vodniki, saj se nahajamo v obdobju precej turbulentnega dogajanja. Ne samo zunaj nas, namreč tudi v naši notranjosti. Zdi se, kot da je vse na svojem mestu. Vendar je vse tako zelo napeto, da bi kot sprožilec vsega kar je, služila že samo elastika.
Žal, vse to kar se trenutno dogaja, čemur smo priča v zadnjih slabih treh letih, smo si pridelali skozi obdobja. O tem ni dvoma. Kot tudi ne kažem s prstom, da je kdorkoli osebno zaslužen za to. Govorim pa o skrivnostnem kolesju kolektivne zavesti. Učili so nas, spet ta nehvaležna beseda, da moramo biti poslušni, pridni, ustrežljivi in … koristni.
A ob pogledu na vse skupaj, je človek kot posameznik, ki ga bremeni vse v njegovi okolici, ko ga utesnjujejo pravila, navodila in omejitve, zelo težko koristen. Še več. Svoj čas se, človek kot čuteče bitje, še lahko bojuje s tem ali onim črnim nepridipravom. Toda vse v življenju ima svoj čas. Tako se tudi lahko zgodi, da še tako dobronameren človek v svoji nameri pade, se zruši, popusti. Prav na tej meji, nas v tem obdobju, želijo nekateri veljaki.
Kajti, ko se še tako dobronameren človek zruši in postane senca sebe, lahko pade v roke nekoga, čigar nadvlada temu človeku je cilj. Ker pa se v zadnjem obdobju vse to dogaja na globalni ravni in kamor koli se obrneš ne sporočajo več nič pozitivnega, se je obča zavest ljudstva dotaknila dna. Zdaj lahko samo še izbije dno.
Vendar, to se ne bo zgodilo takrat, ko bomo dovoljevali drugim, da rišejo našo resnico. Ampak takrat, ko si bomo dovolili izreči tri besede: hvala, dovolj in ne. Vse skupaj lahko izgleda kot da spodbujam sovraštvo. Tu nikakor ne govorim o sovraštvu. Tu govorim o notranjem boju v trenutku izbite nemoči, ko človek kot čuteče bitje ne more več spremljati in niti dojemati dane situacije.
Tako so me nagovorili pisati prav zaradi tega, kar sledi. Kot dobronamerno opozorilo vam želim predati dejstvo, da smo kot obča zavest ljudstva, izčrpani in da bomo priča obdobju, ko bodo čustveni odnosi, iz vseh vidikov in na vseh področjih, zelo trpeli. Sami in ljudje okoli nas smo razvrednoteni. Zato še enkrat polagam na srce, nič drastičnega, česar nismo bili vajeni v zadnjem obdobju, se ne bo zgodilo.
V jesenskem času se dogaja repriza, zato je še toliko bolj nevarno, da odnosi, ki so že poprej viseli na nitkah, tudi popadajo v prepad. Vendar, to nikakor ni splošno dejstvo. Tukaj dobesedno prosim posameznike, ki ste vem, da ste že ogromno naredili na sebi, s svojim zgledom pripomorete duhovno revnejšim Dušam in jim pomagate razumeti, čemu je padec oziroma izguba, dobra.
Ne govorim, da bodo vsi odnosi popadali kot za stavo, govorim pa o tem, da so vsi odnosi, takšni ali drugačni, na zelo veliki preizkušnji in življenjski prelomnici. Kajti, prehajamo v obdobje velikega čiščenja, velikega čustvenega spoznanja o sebi. O odnosih, ki so zgolj površinski, samo za to, da so in odnosi, kjer v dobro obeh, deluje samo en partner, tam nimajo več kaj početi.
Čemu?
Ker bi se pod težo vseh spoznanj o sebi in premnogih resnic o nas samih, preprosto zlomili. Ne bi vzdržali teže resnice obeh partnerjev. Zato je v teh primerih bolje, da v to dolgo pričakovano novo dobo, vstopita vsak zase in se morebiti skozi čas, tam ponovno srečata. Pravijo, da je s seboj pametno vzeti le najnujnejše in v tem obdobju nikar ne pozabite s seboj vzeti Sebe.
Zdi se, kot da pripovedujejo o črni prihodnosti. A v resnici, pripovedujejo o vnovičnem dihu svobode nam lastne resnice in tega kar si dejansko želimo biti.
Uroš Adrian. Uroša pa že kmalu lahko vidite tudi TUKAJ.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču