Globoko smo že zakorakali v poletje. Pa vendar, ta oholost obče zavesti, še kar traja. Na eni strani vemo, da je vso dogajanje, nekako že postavljeno v samo ciljno ravnino. Po drugi strani, pa v fizičnem svetu, poslušamo te in one naloge, pravila in napotke, kako naj bi premagali vse te sence.
So vse te sence res odraz pandemičnega stanja v Evropi, ali vsemu dogajanju v tem obdobju, dejansko botruje panični strah pred izgubo nadvlade?
Preden nadaljujeva, se morava nečesa zares zavedati. Kolektivna obča zavest je bila osemnajst mesecev stisnjena v primež ustrahovanja, negotovosti, spreminjanja pravil in čisto zares čustvenega programiranja ljudstva. Ljudje smo v tem času dejansko pozabili, kako zelo je pomembno, za nas, da smo sprejeti v družbi, da smo ljubljeni, da smo kreativni in podobno.
V tem obdobju se dejansko nahajamo v neizprosnem času celjenja počlovečene robotizacije in zatiranja lastnih čustev. Kar je najbolj zanimivo, da so nam v veliki večini uspeli 'prepovedati' tisto, kar je nam najpomembnejše, čeprav so na drugi strani vzpodbujali prav to, kar so v prejšnjem delu stavka prepovedali.
Pravijo, da bi nekateri zavoljo slave, prodali še lastno pripadnost osnovni celici. In prav to se je zgodilo, z redkimi posamezniki, ki že celo življenje hrepenijo po biti slišan, biti sprejet, biti pomemben in biti na vrhu. To so ljudje, ki so zavoljo lastnega obilja in zavoljo občutka premoči nad ljudstvom, dobesedno prodali svoje čutenje sebe nekomu, ki jim je za voljo njihove slave, predal 'pravilnik lepega vedenja'.
Omenjenemu pravilniku je tako peščica tistih, ki naj bi imeli v rokah svetovne vajeti, pretkano predalo še elemente čustvene zlorabe. Vem, tukaj nisem poklican za to, da bi sodil o tem, poslušati ali ne poslušati, slediti ali ne slediti navodilom, ki se na našem območju, kljub temu, da so nekatere večje skupnosti nad tem že nekako obupale, postavile svoja pravila, še vedno spreminjajo na obdobje devet dni.
Prav to ciklično spreminjanje, na obdobje dni, pa v višjem smislu razkrije strah 'usmerjevalcev', ki so ves ta čas v okviru svetovnega dogajanja, krojili svoja pravila pred pobesnelo množico. Splošno znano je, da sila rodi silo. In čeprav so nekateri sicer zagovorniki dobrega, v ozadju pa v resnici služijo temi, želeli izzvati prav upor, se tega zdaj zares bojijo.
Ne bojijo se zaradi tega, ker bi sami ustvarjali ta pravila, ampak ker so, zavoljo lastne varnosti ter obilja, izpolnjevali navodila iz strani večjih veljakov v celotni zgodbi. To, o čemer smo v tem trenutku priča in bomo temu priča še skozi celotno poletje, tja do pozne jeseni, sicer samo še hlapi. Slednje se dogaja zaradi naše kolektivne moči, govorim o moči na energijskem nivoju, ki se iz trenutka v trenutek samo še veča.
Vendar, naj dodam še to, da edina pot ozdravitve obče zavesti je to, da dovolimo in dopustimo času čas. Kajti vse tisto, ki se svoj čas vrtinči, vse do vrelišča in izžari, potrebuje prav toliko časa, da se znova ustali in prične zares delovati v dobro vseh.
Kot otrok se spominjam raznih zgodb, o tem kako so mnogi, zavoljo nadvlade, uporabljali te in one zvijače. Kar pa me v tem času nekoliko spravlja ob rob razumevanja vsega, pa je prav to, da se mi ti zapisi iz otroštva, kažejo kot kruta obča realnost. To, kar me zares opogumlja, pa je dejstvo, da se zavedam prav božje previdnosti in vem, da v skladu s to energijo, ne zmore moči kolektivne zavesti zničiti nekaj, kar je postavljeno iz vidika Ega.
Ja omenil sem božjo previdnost, kar pa nima prav nič opraviti s cerkvijo. Ima pa opraviti s tem, da se kot posameznik zavedam, da kolektivni zavesti do dokončnega čiščenja, lahko pripomorem le z zaupanjem, z dobrimi idejami in z zavedanjem, da je v danem trenutku vse tako kot mora biti, da obdobje očiščenja teče in da kot posameznik lahko pomagam največ pri celjenju kolektivne zavesti tako, da verjamem v pozitiven razplet, ki se že dogaja in širim dobro.
Še preden se bo jesen prevesila v drugo polovico in nas bo pozdravil enajsti kolovrat (mesec), bomo že zelo dobro in močno zasidrani v celico ozdravljene kolektivne zavesti.
Ne pozabi, pri tem celjenju si pomemben tudi ti. Zato kreiraj, širi dobro in preprosto vedi, da lahko dosežeš vse, česar se lotiš.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču