V zadnjih dneh mi roji po glavi eno dejstvo. Ali je Svetu resnično nadvladala tema, v kateri smo vsi imeli povedati le najstrašnejše resnice? Nekaj bo vendarle na tem, če že zadnjih 13 mesecev, izrazito govorimo o boju med temo in svetlobo, pri čemer bo dobro zmagalo nad zlim.
O tem so govorile že pravljice. Te pa so, že same po sebi, skupek teme in svetlobe. Pri čemer na koncu vedno zmaga ljubezen, ki je najmočnejša in najveličastnejša energija svetlobe. Ljubezen je tako rekoč vse, kar imamo. Je naš dih, je naše veselje in naše življenje. Če se samo za hip dotaknem ljubezni in nadaljujem tam, kjer sem poprej končal, pri pravljicah, lahko izpostavim zgolj eno dejstvo.
Vse pravljice, ki smo jih kot otroci tako zelo radi poslušali, se poistovetili z njihovimi junaki in preko njih tudi veličastno doživljali čas s svojimi domačimi, pa imajo v svoji čarobnosti nekaj zares čarobnega. Dajo nam obilo dobrega, ne nazadnje dajo nam tudi popotnico za življenje, v zameno pa zahtevajo zelo veliko, da vse njihove skrivnosti, podoživljamo v sodobnem času.
Eno od poglavitnih vodil Njih je, da se dobro z dobrim vrača, ter da bo ljubezen na koncu vedno premagala zlo. Toda, kje je ta konec. Je ta konec tam, kjer se vse konča in vsak gre srečno po svoji poti, ali je konec tam, kjer Svet na novo zaživi, s tem ko na njem prebivajo srečni posamezniki.
Vprašanje ni toliko v srečnih posameznikih, kot je vprašanje v tem, ali je javna beseda tista beseda, ki je v popolnosti, zaradi navodil širše množice, pobila tisto nekaj dobrega, kar je bilo v nas. Eno je poslušati splošno mnenje in temu slediti kot slepi potnik, ali se postaviti zase in v popolnosti zasijati po svojem načelu in pomenu lastnega namena.
Slednje, je v tem obdobju vsekakor težko udejanjiti, saj se lastni posamezniki združujejo v množice in želijo spremeniti Svet. Drži, da je vse skupaj ustavna pravica nas ljudi. Ampak, bi bilo bolje v tem obdobju očistiti svoja lastna stališča in se kot posameznik upreti zlu. Tukaj ne govorim o tem, da bi se moral vsak posamezno izpostaviti, ampak le, da v svojem okolju sledi svojim prepričanjem. Pravijo, da je situacija, ki se trenutno dogaja v Svetu, tihi ubijalec ljudstva.
Dogaja se vojna med dobrim in zlim. Prav zato sem prepričan, da tokrat lahko situacijo premagamo zgolj s tihim uporom posameznika. Javnost nam govori, kako množica sledi določenim načelom. Javnost nam govori, kaj bi bilo dobro storiti, zato da bi premagali sovražnika.
Kdo pa je javnost?
Javnost je samo točka v vesolju, ki jo tisti posamezniki, bogati veljaki, kateri so jo vzpostavili, lahko s svojim lastnim pohlepom tudi izničijo. Tukaj, pri uresničitvi tega, pa se v prihajajočih dneh in tednih, tudi s podporo Vodnikov, kaže neizmerna moč posameznika.
Zakaj?
Vsaka čreda potrebuje svojega vodjo. To čemur sledi vodja, sledijo tudi pripadniki te skupnosti. Dovolj je, da se samo ena oseba, v tej skupnosti, odloči za drugačno pot in začne razmišljati po svoje. V tem trenutku se zgodi razdor skupine, saj se tej osebi pridruži nekaj pripadnikov celotne skupnosti. Zadostuje že, da v tej drugi skupnosti, spet tretji posameznik prične razmišljati po svoje in jih vsaj nekaj spet pridobi na svojo stran.
Prvotna skupina določenih posameznikov, ki so tako vneto podpirali eno stran, se kmalu razredči vse do enega posameznika. In prav temu se reče tihi bojevnik. Tihi bojevnik, kot Sveti Jeremija, ne potrebuje vojske preznojenih ovac, da bi lahko sledil svoji resnici. Kajti zaveda se, da je resnica najvišje ljubezni, on sam.
Vsak človek se na Svet rodi zato, da uresniči svoj višji namen in da je Svet prav, zaradi njega, lepši in popolnejši. V nadaljevanju naj si sposodim rek iz Svetega pisma: 'Bog je dal človeku svobodno voljo.'. Kaj imajo potem pri vsem tem, v tem obdobju, opraviti črede ovac, če pa se bistvo skriva popolnoma nekje drugje? V moči posameznika, je moč odrešenja človeštva.
Lahko se ti zdi, da govorim o znanstveni fantastiki. Vendar, ko bomo ljudje zbrali dovolj poguma, da izrazimo svoje mnenje, brez vpliva okolice, brez bojev, brez kričanja ali brez zbiranja množic v namen sodbe, kaj je prav in kaj ni, bo ljudstvo ozdravljeno. Ko ljudstvo ozdravi, premaga temo, zaživi ljubezen in se tudi osvobodi.
Zatorej, ni pomembno, kaj v nadaljnjih dneh kričijo množice, pomembno je, da govorijo tvoja tiha dejanja in odločitve o lastnih prepričanjih, kaj je zate prav in kaj ne. Ko nas bo peščica teh posameznikov začela slediti sebi in začela hoditi po svoji poti, ne glede na mnenja drugih, bodo vsi tisti, ki imajo v tem trenutku nad moč odločanja o Svetu, izgubili na veljavi. Posledično pa bo tudi vsaka njihova poteza brezpredmetna, ker ne bodo imeli več energije, ki jo črpajo iz razjarjene množice, katero držijo v kletki, zaradi zlaganih sporočil, ki jih posredujejo Svetu.
Pozitivno dejanje ali misel posameznika, je dovolj močna, da premaga zaslepljeno množico, ko se odloči zase in svojo svobodo.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču