Že na samem začetku, moram poudariti to dejstvo, v katerega sem več kot le prepričan. Sam potek dogajanja in pričevanje Vodnikov, se skladata skorajda v vseh točkah zavednega. Najpomembnejše pa je, da se zavedamo tega, da se veliki preobrati za obstoj obče človeške zavesti, prav med poletnimi polnimi lunami, dogajajo med nami.
Namignili so mi, da naj ti postavim nekaj vprašanj, s katerimi boš morebiti lažje razumel vrstice, ki sledijo.
Si v obdobju zadnjih 18 mesecev želel postaviti nove temelje, pa ti ni uspelo?
Si želel uskladiti družinsko energijo, pa je vedno prišlo nekaj vmes?
Si želel v partnerskem odnosu narediti prelomnico v eno ali drugo smer, pa je bilo vse skupaj brez pomena?
Si v tem obdobju izgubil kar nekaj sebi ljubih ljudi, s tem da so eni odpotovali v večnost, spet drugi so odšli sredi dogajanja, pa se do danes niso več vrnili?
Če poglejva skrivnost osemnajstih mesecev. Po tehtnem premisleku in po izračunih zaznava, da je to obdobje treh devetic (999). Večina posameznikov, pa je zaradi nezadovoljstva, z velikim čiščenjem, kateremu smo bili priča v zadnjih mesecih, te devetice, zaradi postavitve lastnega Ega, raje videla v zrcalni podobi.
Preden nadaljujem, pa je vredno, da se pojasni še eno predhodno dejstvo. Svet se na novo rojeva, iz zelo temnih objemov noči, kjer je vladal, seveda, poglavar tem, Lucifer. Iz energijskega vidika je to vse prej kot lahko razložiti. Ker, ko v človeškem umu poglavitna dejanja in življenjsko pomembne naloge narekuje Ego, je ta človek, bolj kot ne, na strani teme, čeprav hrepeni in si želi ljubezen.
Žal so mnogi, v omenjenem obdobju, izbrali to lažjo pot. Ker, če se želiš nahraniti s svetlobo, boš zagotovo prehodil več poti teme lačen in popolnoma brez moči. Kvišku te bo dvigovala le tvoja svetloba, čeprav bo v takih trenutkih le pronicala skozi sence negotovosti. Vsak trenutek, znova in znova, smo v življenjskih zgodbah postavljeni v tak položaj. Ampak, naša skupna naloga je, ostati in biti svetloba, četudi komajda še sije.
Življenje s samim seboj, da ne bom vedno uporabljal skorajda že izničenega termina 'delo na sebi', je v tem obdobju najvišji smisel. Sploh pa zdaj v obdobju vnovičnega rojstva, ko že vsi lahko in upravičeno misli, da je najhujše za nami. Kar se tiče temnih sil, je res. Vendar iz dneva v dan boš lahko videl, da se pravi boj med temo in svetlobo, vključno z vsemi dejanji, šele zares začenja.
Tisto poprej, je bila vojna morale, čustev in nadvlade ter nadaljevanje nečesa, kar približno zadnjih sto let, še ni bilo končano. Vse to ima nadaljevanje. Od nas pa je odvisno, s čim se bomo ohranili, ali bomo srkali vedenje o sebi iz okolice in hranili temo, ali si bomo končno dovolili biti hvaležni za vse že doživeto, za vsak trenutek in si preprosto dovolili slediti sebi.
Odgovor na to vprašanje bo odkril vsak sam. Čeprav pa sem prepričan, da je prav od tega odkritja, odvisen obstoj človeštva. Ne bom torej sodil o tem, na čigavi strani je kdo, ali srka temo, ali bije svetlobo. To bo pokazal čas. Še vedno pa verjamem v modrost božje previdnosti. Kar nima prav nič opraviti s cerkvijo, je pa brezpogojno zaupanje v to, da se bo najprej zame, potem zate in ne nazadnje za vse nas zgodilo to, kar je v naše najvišje dobro.
Za konec pa naj zapišem le še to in podam v razmislek, da kot sem dejal že večkrat, v zaključku boja med temo in svetlobo, bodo množice hranile temo, medtem ko bo največ širjenju svetlobe, posledično tudi blaginje in dobrega, pripomogel le posameznik, človek z veliko začetnico, vedenjem in čistim srcem.
Rad imeti, je čudovito. Vendar to brezpogojno poklanjati, je modrost brezmejnosti v poklonu obilja Duše.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču