Energijska transmisija - primerna za vse, ki so odprti za energijo

Prenos kozmične energije, kar transmisija pravzaprav je, namreč lahko deluje zelo globoko, gre vse do našega jedra in poveča pretok življenjske energije, pomaga regenerirati telo, podpre transformacijo čustvenih bolečinskih jeder, ruši omejujoča prepričanja, nas poveže s svojim bistvom in širi zavest. Nas torej podpira, da počasi vse bolj živimo to, kar v resnici smo.

Prenos kozmične energije

Urška Henigman, ki izvaja skupinske energijske transmisije, pojasnjuje: »Energijska transmisija poteka tako, da se vsi prisotni povežemo s kozmično energijo (čisto zavestjo), ta pa skozi skupno energijsko polje deluje na vsakega udeleženca in ga podpre tako, kot je v tistem trenutku v njegovo najvišje dobro, tam, kjer podporo najbolj potrebuje. Če razložim s prispodobo, lahko rečem, da to poteka tako, kot da bi nekaj računalnikov z nevidnimi kabli priklopili na velik super računalnik, ki vse ve, potem pa bi ta super računalnik z vsakim individualnim računalnikom naredil tisto, kar je potrebno, da bi ta deloval bolje. Pri nekaterih bi zagnal antivirusni program, pri drugih bi odstranil kakšen zastarel program, ki ne deluje več dobro, ali pa ga nadgradil z višjo verzijo, pri tretjih bi morda naložil novo aplikacijo.«

Vsa živa bitja imamo namreč okoli sebe nevidno informacijsko-energijsko mrežo (biopolje), v kateri so zapisane vse informacije, kdo smo, kdo smo bili in kdo lahko postanemo. V njem so torej zapisi vseh naših potencialov, darov, pa tudi zapisi vseh ovir, ki nam preprečujejo, da te potenciale razvijamo, uporabljamo, živimo. Vsa biopolja so med seboj povezana, širijo se v neskončnost, izven časa in prostora, in ravno prek njih med energijsko transmisijo čista zavest doseže vsakega posameznika.

»V energijski transmisiji vedno prečistimo biopolje vsakega udeleženca, ga napolnimo z najbolj optimalno vibracijo, ga uravnovesimo in zaščitimo,« pravi Urška Henigman.

Čista zavest nas podpira

Energijska transmisija je primerna za vse, ki so odprti za energijo, oziroma za vse, ki nimajo močnega odpora do tovrstnega dela. Jo pa ljudje doživijo zelo različno. Nekateri čutijo delovanje na fizičnem telesu, recimo mravljince, težko ali lahko telo, toploto ali mraz, šumenje v ušesih. Drugim se sprožijo čustva, ki jih morda prej sploh niso čutili, nekaterim podivjajo misli ali se jim glava popolnoma izprazni. Nekateri vidijo določene slike, dobijo vizije, srečajo svoje vodnike, pridejo do odgovorov – v simbolni ali direktni obliki. So pa tudi ljudje, ki ne čutijo ničesar, vendar energija z njimi prav tako dela.

Energija v transmisiji deluje s takšno intenziteto in takšno globino, kot jo na nezavedni ravni dovoli vsak sam. Kar pomeni, da nikogar ne pelje čez rob, ki ga ne bi bil zmožen prenesti. To Urška Henigman še posebej poudarja, ker želi, da se ljudje počutijo varni.

In doda: »Ugotovila sem, da se ljudje včasih bojijo, da bo energija v njih sprožila nekaj, kar jim ne bo všeč. Recimo jezo, strah, žalost, bolečino, kakšne čudne misli, jok. Čista zavest je izjemno visoka vibracija in lahko v nas sproži marsikaj, vendar nikoli v nikomer ne more sprožiti ničesar, česar že ne nosi v sebi. Če torej sproži nekaj, kar nam ni všeč, kar nas boli, česar se sramujemo, kaj, ob čemer imamo občutke krivde, se to ne zgodi zato, da dobimo dokaz, da je z nami vse narobe ali da smo slabi ljudje, ampak zato, ker smo očitno zreli, da se te stvari transformirajo in da se osvobodimo. Čista zavest nikoli ne sodi, ne kaznuje, ne obtožuje, ampak nas želi samo podpreti, da živimo to, kar v svoji biti smo. Tega se je dobro zavedati ves čas, še posebno pa takrat, ko nam je težko. Po drugi strani pa tudi, če se v nas sprožijo recimo občutenja čiste ljubezni, milosti, enosti z vsemi in vsem, če dobimo odgovore, jasne uvide, rešitve, ki smo jih morda že dolgo iskali, je tudi to nekaj, kar je že bilo v nas in je energija samo pomagala odpreti neka notranja vrata, da se je lahko izrazilo, prišlo na plan.«

Urška Henigman med transmisijo pusti energiji, da dela po svojem, višjem planu. To pomeni, da ne usmerja, kako bi energija morala teči in kaj bi morala narediti. »Zame je vsaka transmisija kot neke vrste kozmična operacija, ki jo vodi čista zavest, jaz pa tej čisti zavesti samo asistiram. Sem kot neke vrste medicinska sestra. Podajam energijske skalpele, držim gaze, odstranim odvečne materiale. Pri tem nikoli ne uporabljam svoje moči, ega, uma, da bi poskušala karkoli izsiliti, prisiliti, komu karkoli dokazati.«

Energijske transmisije je začela izvajati pred letom dni. Svoj dar za delo z univerzalno kozmično energijo je odkrila leta 2003 pri šamanih v Peruju in ga pozneje nadgrajevala na različnih delavnicah, seminarjih in potovanjih po svetu. »Po 15 letih v poslovnem svetu se mi je 2014 zgodilo to, kar danes vidim, da drugim delajo transmisije. Čisti zavesti sem dala namero, naj me v življenju prestavi tja, kjer bom lahko najbolje uporabila svoje potenciale. Bila sem odločena in energija je začela delati. Čez en mesec sem dobila ponudbo za napredovanje, kar me je sicer presenetilo, ker nisem pričakovala, da duša hoče, da ostanem tam, kjer sem bila. Ko sem pogodbo podpisala, sem dobila naslednje notranje sporočilo, in sicer, da me bo podpis te pogodbe prej prestavil tja, kjer je moje pravo mesto. Na to sem se spomnila, ko sem čez devet mesecev dala odpoved. Vmes sem skoraj izgorela in se poslovila od mame, ki je izgubila bitko z rakom, kar je še dodatno spremenilo moj odnos do življenja. Ko sem septembra 2015 zadnjič zaprla vrata pisarne, sem vedela, da se poslavljam od starega načina življenja in da je prišel čas, da se neham upirati poti, za katero sem globoko v sebi že nekaj let čutila, da me čaka.«

Učinki transmisije

Učinek transmisije pogosto traja še nekaj dni po prenosu.

»Večina ljudi se po transmisiji počuti umirjeno, bolj v ravnovesju, čutijo, da imajo več energije, bolje spijo. Če se med transmisijo kaj močnega osvobodi, se ljudje lahko počutijo tudi olajšane, lahke, občutijo, kot da so zadihali s polnimi pljuči,« pojasnjuje Urška Henigman, ki skupinske transmisije izvaja v Ljubljani, Ribnici, Kozini in Mariboru. In doda: »Tisti, ki transmisije obiskujejo redno, opažajo, da se dolgoročno bolje počutijo, da nimajo več določenih težav (nekaterih bolečin, bolečih menstruacij), da so notranje mirnejši, da lažje opravljajo vsakodnevne obveznosti in izzive. Opažajo, da postajajo drugačni znotraj sebe, da do določenih oseb ali v določenih situacijah reagirajo drugače, kot so prej leta in leta. Nekateri začnejo bolj jasno videti sebe, odnose, situacije, v katerih so. Nekoč mi je neka gospa rekla, da se počuti, kot bi ji nekdo očistil očesno lečo, ker zdaj stvari vidi z nove perspektive in popolnoma drugače dojema svojo realnost.«

Misterij delovanja energij je nepredvidljiv, kar, ne glede na vse izkušnje, še vedno kdaj preseneti tudi Urško.

»Ko mi ljudje povejo, kaj se jim je dogajalo po transmisiji in do kakšnih uvidov so prišli, se včasih še vedno čudim, kako neverjetno se zgodijo določeni nizi (ne)naključnih dogodkov, zato, da nekaj dojamemo, presežemo, spremenimo. Teh zgodb je veliko. To niso zgodbe v smislu – pred transmisijo sem bil revež, po njej pa kralj, ker čarobna paličica, ki bi nekaj spremenila čez noč, ne obstaja. To so večinoma zgodbe malih osebnih preseganj. Takih, ko recimo človek, ki ne zna postaviti meje, v transmisiji da namero, da želi to spremeniti, potem pa se mu v vsakodnevnem življenju začnejo serijsko pojavljati situacije, kjer se mora postaviti zase – v službi, pri partnerju, starših, otrocih. In on to prvič zmore narediti. To je velika zmaga za nekoga, ki je prej vedno potlačil svoje želje na račun drugih. Zgodijo pa se lahko tudi primeri večjih premikov. Na primer, neka ženska skoraj eno leto ni mogla zanositi, potem pa je bila po eni transmisiji noseča. Pri čemer moram nujno dodati, da se je to zgodilo, ker je bila očitno pripravljena in je bil čas za to. Kar pa še ne pomeni, da se bo to avtomatično zgodilo vsem, ki imajo težave z zanositvijo. Kot sem rekla, izkušnja transmisije je vedno individualna, v skladu s trenutnim stanjem človeka. Prav tako kot so individualni vsi scenariji, ki nam jih piše življenje in doživljanje naših vlog v njih.«

Besedilo: Danaja Lorenčič // Fotografije: Andreja Basle, Shutterstock

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču