»Z ayahuasco sem se prvič srečala pred desetimi leti, zdelo se je, da po naključju. Šele pred kratkim mi je postalo jasno, da je bil ves proces skrbno načrtovan in časovno usklajen.«
Pred petnajstimi leti je Erika Oblak zapustila korporativni svet in postala zagrizena okoljevarstvenica. Potem pa je vmes posegla višja sila, ki jo je po spletu naključij leta 2006 pripeljala v deževne gozdove gornjega porečja Amazonke v Peruju. Tam je prek zdravilca Kevina spoznala Percyja Garcio Lazana, ki do danes ostaja njen učitelj dela z rastlinami učiteljicami. Z njim je v osrčju pragozdov živela neprekinjeno kar dve leti in dodobra spoznala učenja ayahuasce, katere poduke o tem, kako zelo smo si ljudje povezani med seboj, planetom in naravo, ki nas obdaja, pa zdaj prinaša tudi v naše domove.
Njena izjemna knjiga Čas je zdaj, ki je izšla pri založbi Primus, zajema njeno pričevanje o najbolj neverjetnih realnostih, ki jih poznajo in živijo duhovno najbolj zreli in od rastlin poklicani izbranci. Knjigo v branje še posebno priporočamo vsem tistim, ki poznajo pisanja in čislajo pisanja Carlosa Castanede. Slednji je bil svoje dni v velik navdih tudi avtorici Eriki Oblak, ki danes izkuša ravno to, o čemer je Castaneda pisal že pred desetletji.
Učenka postane učiteljica in zdraviteljica
»V teh desetih letih sem se učila pri nekaj zdravilcih ayahuasquerih v Peruju, v zgornjem porečju Amazonke. Najprej pri Kevinu Furnasu, ki mi je v Cuscu prvi pokazal svetove in znanja ayahuasce. Ta Američan je bil eden najboljših zdravilcev, kar sem jih imela priložnost spoznati. Na zadnjem obredu z njim me je v deževni gozd povabila Bela ayahuasca. Pri njej nisem iskala znanja, da bi samostojno vodila obrede. Nisem si namreč predstavljala, da bi obvladala tako močno energijo, ki prihaja iz meni popolnoma neznane kulture. Moj namen je bil odkriti pot in delo, ki bi mi ne le omogočala preživetje, pač pa bi me tudi notranje izpolnjevala,« že uvodoma piše v knjigi Čas je zdaj Erika Oblak.
Prav zdravilec Kevin je Eriko najprej peljal k Franciscu Montesu, pri katerem se je učil tudi sam, dokler je pot ni pripeljala do Percyja Garcie Lozana, ki jo v naslednjih nekaj letih po poti posta in učenja usposobil za maestro ayahuasquero. Erika Oblak ima tako dovoljenje, da samostojno vodi obrede. Dobila ga je od vseh, ki ji takšno dovoljenje lahko dajo – t.j. ne le od učitelja Percyja in ayahuasce, temveč tudi od učiteljev iz drugih realnosti.
Njeno učenje pa še zdaleč ni zaključeno. Še več. Ayahuasca hrani zanjo in za svet še neizmerljivo veliko skrivnosti. A medtem, ko jim gre Erika hvaležno in ponižno naproti, imajo številni zahodnjaki z ayahuasco povsem drugačne izkušnje, saj je drugačen tudi njihov osnovni motiv za stik s to nenavadno rastlino moči.
»Stik z njo ljudje iščejo iz številnih razlogov. Tisti, ki jim je cilj samo psihedelična izkušnja, vidijo v njej zgolj nov psihedelik. Drugim je način duhovne in osebne rasti. Spet tretji z njeno pomočjo iščejo odgovore na različna vprašanja o sebi samih, o svetu, ki nas obdaja, in o univerzumu. Četrti iščejo fizično in energetsko ravnovesje. Peti želijo urediti odnose z bližnjimi.«
Pa Erika Oblak?
Njej pomeni ayahuasca prehod v spremenjena stanje zavesti in v druge realnosti. In to kakšne realnosti! Svet do njih pa se ji je odprl na njenem prvem potovanju v čudoviti Peru. Bolj natančno: nekega popoldneva, ko naj bi po prigovarjanju prijateljice, s katero je potovala, spoznala nekoga, ki ima na trgu v perujskem mestecu Cusco trgovinico z dragimi kamni in bojda zna brati avro. Takrat je spoznala Jesusa, s katerim sta si bila takoj vzajemno všeč.
Serija srečanj, ki so bila davno načrtovana
»Sama sebi sem se zdela smešna, ga le bežno poslušala in se spraševala, zakaj mi vse to razlaga ... ko sem ga nenadoma slišala reči: 'Tole si ti.' Moj pogled je sledil njegovemu prstu, kazal mi je rdeč obesek v obliki srca, ki ga je krasila orlova glava, narejena iz mineralov. Izraz na mojem obrazu je moral biti precej neumen, ker se je zasmejal in mi začel razlagati. Kako moja energija ni uravnotežena, kako se včasih počutim, kot bi bila razcepljena na dva dela ... tega dela po pravici povedano nisem razumela ... oja, to je zvenelo kot obliž na moje rane nerazumevanja ... 'Glej,' mi je rekel in pokazal obesek oranžne in temno rdeče barve. 'Zdajle so barve tvoje avre večinoma takšne. Ampak v nekaj naslednjih mesecih se bodo spremenile v zeleno in modro.' Pojma nisem imela, o čem govori ...«
A dejstvo je, da je imel ta nenavadni bralec avre še kako prav. Z Jesusom sta kasneje postala prijatelja, a se nato pogosteje srečevala v drugih realnostih in precej redkeje v fizičnem svetu. Prav srečanje z njim je Eriko pripravilo na še bolj pomenljivo srečanje z zdravilcem Kevinom, ki tako zelo spominja na mistična srečanja iz pisanj Carlosa Castanede.
»... postava je bila previsoka in dolgi lasje preveč rjavi. Zagorel obraz ni imel indijanskih potez, še manj pa so bile indijanske sive, sokolje oči. 'Ojej,' sem pomislila, 'še en Zahodnjak, ki bi rad bil nekaj drugega, kot je.' Obrnila sem se in spet z očmi preiskovala trg in množico pod sabo. Postava v oranžnem ponču se je ustavila tik ob meni, pončo se je rahlo dotaknil mojega rokava. Množica okrog mene je postala zamegljena, rahlo zabrisana in vse se je začelo premikati kot v počasnem posnetku. Postava ob meni se je nagnila naprej in se – tako kot jaz – osredotočila na množico spodaj. Obrnila sem se k obrazu, ki je bil le nekaj centimetrov stran od mojega nosu. 'Kevin?' Vprašanje mi je skoraj zdrsnilo prek ustnic. Brez sence dvoma sem preprosto vedela, da je on. Za trenutek. V naslednjem trenutku so nadzor prevzeli moji možgani in pomislila sem: 'Daj no, kaj ti pa je ...' Vprašanje mi je zastalo v grlu. Obrnil se je in me za trenutek pogledal v oči. Sokolji pogled je prodiral globlje in globlje vame. Vedel je, da vem. Nasmehnil se je in v naslednjem trenutku se je pončo že spuščal po stopnicah na trgu.«
Erika, ki ji je bil Kevin nato še istega dne tudi 'uradno' predstavljen, je takrat že vedela, da znova srečala starega, starega prijatelja. Takšnega prijatelja, kot ga je svoje čase v Don Juanu imel Carlos Castaneda. In imela je še to srečo, da je njen Don Juan celo govoril angleško.
Prav Kevin jo je kot prvi uvedel v svet ayahuasce, pod njegovim vodstvom pa je Erika v posebnem obredu tudi izkusila nje grozen okus, a hkrati izjemne učinke. Naravnost nezemeljske ...
»... sem nenadoma zagledala, kako proti meni letijo metulji. Z drobcenimi nogami so prijeli nekakšno energetsko mrežo, ki je prekrivala moje telo, in me začeli dvigati. Počutila sem se težko in metulji so mi ves čas prigovarjali, naj se spustim. In ves čas sem jim odgovarjala, da ne vem, kako. Potem pa sem se znašla v svetu, polnem pisanih, skoraj prozornih metuljev in vilinov, peli so in obkrožala nas je svetloba. Razlagali so mi nekaj, česar nisem mogla razumeti, a sej e zdelo, da je popolnoma vseeno. Že samo, da sem jih poslušala, je bilo neopisljivo, in čutila sem, kako veseli so, da me vidijo. Metulji so me odnesli še v vrsto drugih svetov, ki pa se jih le medlo spominjam.«
Priporočamo!
Knjiga Čas je zdaj je namenjena tistim, ki šele razmišljajo o tem, da bi se spoznali z ayahuasco, pa tudi tistim, ki so se z njo že srečali.
Prvim tako ponuja nekaj informacij o tem, kaj vse lahko pričakujejo ob svojem prvem stiku z njo, drugim pa odgovori na nekatera vprašanja, ki si jih zastavljajo bolj izkušeni raziskovalci spremenjenih stanj zavesti in drugih realnosti.
Ob koncu knjige se Erika Oblak dotakne tudi širšega znanja in razumevanja sveta, ki ga skupaj živimo na tem planetu. In čeprav je zgodba, ki je popisana v knjigi, zelo osebna, pa po drugi strani presega zgodbo kateregakoli od nas posameznikov.
Še svarilo:
- Ayahuasca je psihedelični pripravek, sestavljen iz najmanj dveh rastlin, katerega uživanje nikakor ni za vsakogar. Erika ga tako ne priporoča ljudem s kardiovaskularnimi težavami, resnimi težavami z visokim krvnim tlakom, psihiatričnimi težavami, nedavnimi zlomi ali operacijami, akutnimi nalezljivimi boleznimi, epilepsijo ali v času nosečnosti. Ayahuasco je prav tako tvegano kombinirati tudi z nekaterimi vrstami farmacevtskih zdravil in z večino rekreativnih drog, še posebno pa je tvegana kombinacija s sintetičnimi in polsintetičnimi opioidi.