Iris Tarbuk s knjigo Sorodne duše sporoča: »Ne izgubite upanja, da je prava ljubezen mogoča!«

18. 12. 2016
Deli
Iris Tarbuk s knjigo Sorodne duše sporoča: »Ne izgubite upanja, da je prava ljubezen mogoča!« (foto: profimedia)
profimedia

»Že kot majhna deklica sem spontano odkrivala svoj dar branja duš. Z zbeganimi otroškimi očmi sem opazovala moške in ženske okoli sebe, ki so neizmerno trpeli zaradi pomanjkanja ljubezni in pozornosti. Njihove duše so brezupno iskale ljubezen, hrepenele po njej. Vse bi naredile, da bi jo našle, da bi jo doživele, a niso vedele, kako priti do nje, kako jo doseči. Ljubezen je zanje največkrat ostala le trpljenje in hrepenenje, zgolj oddaljena in neuresničena želja.«

Tako v svojo knjigo Sorodne duše že uvodoma zapiše v Izraelu rojena jasnovidka Iris Tarbuk, ki jo poleg komuniciranja z energijami in bitji v onostranstvu odlikuje tudi poseben dar 'branja' oseb in njihovih duš.

Kasneje, ko je Iris že odrasla v žensko in tudi sama spoznala ljubezen, je prišla do še globljih spoznanj. Začela se je zavedati, da je glavni razlog za naše ljubezenske bolečine in žalosti krivo to, da večina ljudi ne ve, kaj je ljubezen. Ne le, da ne znajo ljubiti, še manj pa ljubiti brezpogojno,  ljubezni tudi ne znajo sprejemati. Ker njihova iskanja ljubezni pogosto neslavno propadejo, jih razočarajo in pustijo globoko prizadete, mnogi izmed njih postanejo zagrenjeni, nato pa obupajo in dovolijo, da jim okameni srce.

»Pri ljudeh, razočaranih v ljubezni, pogosto vidim, da so zaklenili svoje srce. To še posebej velja za moške in ženske, ki prestopijo štirideseto leto. Ne verjamejo več v ljubezen, kriterije pri izbiri partnerja pa spustijo do ravni čistega preživljanja v dvoje. Včasih se zadovoljijo že s tem, da iščejo in najdejo kakršnega koli partnerja, ki bi želel živeti z njimi, da v bolezen in starosti ne bi ostali sami.«

Veliko parov, a malo ljubezni!

Iris Tarbuk je povsem jasna, ko trdi, da večini ljudi, pa naj so že v nekem razmerju ali ne, nikoli ne uspe najti prave ljubezni!

»Že kot deklica sem se zavedala, da večina parov ni srečnih v ljubezni, temveč se le pretvarjajo, da so. Objemajo se in poljubljajo, držijo se za roke, nasmihajo se, kot da so blaženi, medtem ko so globoko v sebi nesrečni, mračni, prazni in obupani. V njih in med njimi ni iskrenega zaupanja in povezanosti, vse je le telesno in površinsko. Držijo se za roke, zato da vsem pokažejo, kako se posedujejo, in da vsi vidijo, kako imajo drug drugega.« To pa ni ljubezen, trdi Iris Tarbuk.

In danes, ko ima Iris še močnejši vpogled in več (tudi osebnih) življenjskih izkušenj, v ljudeh še očitneje opaža nepotešene potrebe, želje in lakote, prave ljubezni pa vidi le zelo malo. Veliko nas namreč je, ki 'pademo' že na osnovah. Pogosto namreč pozabljamo, da ljubezen temelji na svobodi.

Sorodne dušeČe zares ljubite, zato ne boste ljubosumni, saj boste vedeli, da ljubezen ni posedovanje.

»Ko nekoga ljubiš in ta ljubi tebe, takrat drug drugemu zaupata in sta srečna,« prav Iris Tarbuk, ki je zaradi svojega uvida v dušna prepletanja med ljudmi prepričana tudi, da je prava ljubezen mogoča le z osebo enake vibracije srce. Takšno vibracijo pa imajo le osebe, ki prihajajo iz naše duhovne družine, skupine duš, ki se čudovito dopolnjujejo.

»Ob srečanju z osebo, ki je vaša sorodna duša, občutimo toplino, neverjetno intimnost od prve minute poznanstva. To je stanje, ko vse nerazložljivo lahkotno teče po svoji naravni poti. Stanje, ko ste sprejeti takšni, kakršni ste.«

Najbolj srečni med nami lahko v življenju srečajo več takšnih sorodnih duš, od katerih nekatere postanejo naši otroci, starši, prijatelji, partnerji ...

Ko je srce odprto, pride ljubezen!

»Govori se, da ljubezen pride sama in nenapovedano. To je na neki način tudi res. Ko ste pripravljeni za ljubezen, boste zagotovo pritegnili partnerja v svoje življenje. Toda, ali to pomeni, da ste pripravljeni? Če želite, da bi bila ljubezen del vašega življenja, morate sami postati ljubezen. Da bi do tega prišli, morate delati na sebi,« še pravi Iris Tarbuk in nadaljuje: »Velikokrat ljubezen preprečujejo tudi razne notranje blokade. Morda mislite, da niste dovolj lepi, izobraženi, mladi ... Vse to vas ovira pri negovanju občutka, da si ljubezen zaslužite in ste je vredni, zato tudi ne morete pritegniti svojega sanjskega partnerja. Če želite ljubezen, jo živite: bodite zaljubljeni v življenje, verjemite, da si ljubezen zaslužite. Energija, ki jo boste tedaj oddajali, bo vaše sanje spremenila v resničnost.«

In Iris Tarbuk ve, kaj govori. Ko je nekega dne srečala svojega moža, ga je bila sposobna prepoznati takoj, ko sta se njuna pogleda srečala. Še isti večer je svoji mami povedala, da je spoznala človeka, s katerim se bo poročila.

A kar je dano videti Iris Tarbuk, ni vedno dano videti večini drugih ljudi.

Večina je že davno tega izgubila sposobnost prepoznave svoje sorodne duše. Deloma je temu tako zaradi številnih razočaranj, ki so jih doživeli, deloma pa je tako zaradi pretiranega čaščenja zgolj telesne ljubezni. Ti ljudje zaprtih src ostajajo slepi in gluhi za vibracije in svetlobo, ki prihaja iz srca. In ker ljudi ne vidijo takšnih, kot v resnici so, 'iščejo' ljubezen na napačnih krajih, zaradi česar bodo vedno znova ostali praznih rok, nesrečni in razočarani.

Včasih pa se zgodi, da kdo izmed njih tudi spregleda. Temu lahko botruje delo na sebi ali pa duhovna preobrazba, ki je lahko posledica bolezni ali nesreče.

»Ona se ni kaj dosti spremenila. Odvečni kilogrami so bili še vedno tu, toda on je zdaj v njej videl povsem drugo osebo. Zgodila se mu je prav ta duhovna preobrazba. S prebujeno duhovnostjo po težki bolezni ni več gledal zunanjosti, temveč je videl njeno dušo. Pravzaprav je šele zdaj odkril nekatere njene čudovite lastnosti. Rodila se je prava ljubezen, začela sta živeti skupaj, po nekaj mesecih sta se poročila. Njegova bolezen je še naprej ostala neozdravljiva kal, ki živi v njem, toda zdaj miruje in mu dovoljuje, da normalno živi, ona pa je še naprej debeluška z vsemi tistimi pomankljivostmi, ki jih prej ni mogel prenašati. Toda v svoji ljubezni uživata. Presrečna sta in pričakujeta otroka. V nekem trenutku ta mladenič ni imel ničesar, toda boleča izkušnja mu je omogočila, da ima zdaj vse. Najbolj me je prevzelo, ko mi je nevesta srečna in zadihana od celovečernega plesa v dolgi beli poročni obleki vzhičeno dejala: 'Končno se je tudi meni zgodilo nekaj lepega!«

Priporočamo!

Sorodne duše – Iris Tarbuk

Iris Tarbuk vam bo s svojo sočutno in pronicljivo knjigo 'Sorodne duše' odprla srce in vrnila upanje, da boste nekoč vendarle našli ter (tudi s pomočjo njenih napotkov) prepoznali svojo sorodno dušo.

  • »Ko resnično ljubimo, smo v stanju skladnosti. Ničesar ne potrebujemo. V pravi ljubezni ni prostora za ljubosumje in ni potrebe po posedovanju. Srečni smo, ker naša ljubljena oseba obstaja. Uživamo že v tem samem dejstvu, tako kot mama ljubi svojega pravkar rojenega otroka: gleda ga, kako diha, in je že zaradi tega srečna.«

S svojim širokim bralstvom prvič v obliki knjige deli svoje edinstvene poglede v to, kaj je ljubezen, kako priti do nje, kako jo prepoznati, kako v njej uživati in kako jo ne nazadnje tudi zadržati.

Avtorica, ki je tudi duhovna svetovalka in medij, govori o duhovni ravni ljubezni, v katero imajo vpogled le mediji, ki jo doumejo tako v tostranstvu kot onostranstvu, v večnem potovanju, v iskanju in srečanju sorodnih duš. Govori pa tudi o srečnih in nesrečnih, dolgih in kratkih usodah, o srečanjih ljubimcev in njihovi telesni združitvi z izmenjavo energije v spolnem odnosu, ki predstavlja najmočnejšo čarovnijo v vesolju.

  • »Želim vam odpreti poti do tistega stanja vaše duše, v katerem boste uživali v življenju s svojo sorodno dušo, v katerem boste našli to osebo (nekateri med vami tudi več njih), ob kateri se boste počutili popolne, izpolnjene, srečne in ljubljene.«

Navdihujočo in meditativno knjigo Sorodne duše Iris Tarbuk vam kot pravo 'hrano za dušo' toplo priporočamo v branje.

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju