»Ko govorimo o spolnosti, bodite raje brez dlake na jeziku, kot brez dlake na joni!«
Špela Gornik je diplomirana sinologinja, ki je svoje diplomsko delo posvetila raziskovanju spolnosti skozi oči daoizma in kitajske medicine. Zdaj je že nekaj let učiteljica zdrave spolnosti in tantrična terapevtka, ki predava tako doma kot tudi v tujini.
Pravi, da je bistvo zdravega spolnega odnosa v tem, da je ženska lahko celovita v vsej svoji ženstvenosti in moški v svoji moškosti. Ženska potrebuje pohvale, moški pa izzive.
Če začneva pogovor s tipom moškega, ki mu je samoumevno, da ga žena čaka doma, da skrbi za gospodinjstvo, za otroke, potem pa naj bo tudi njemu na voljo, ko on to želi. Se vam zdi, da je tak moški še vedno močno prisoten ali se časi spreminjajo?
Ne gre ravno za mojega sanjskega moškega, gre pa za dokaj tipičen primerek prevladujoče vzgoje na slovenskih tleh. Sama srčiko problematike vidim v materah, ki tovrstne 'moške' vzgajajo in ki tudi do nas, svojih hčera, gojijo tovrstna pričakovanja. V svetu, ki visoko ceni zagnane, neutrudne ženske, velikokrat nevede prekoračimo račun svoje seksualne energije, ne da bi se sploh spustile v spolni odnos. Žalostno se mi zdi, da nas v domačem okolju nihče ni naučil, kako žensko oboževati. Obratno, prepogosto smo bile naučene, da nismo dovolj. Okolica nas vztrajno opominja, naj se osredotočamo na svoje pomanjkljivosti. Gleda nas z očmi jezne, ranjene psihe namesto z ljubečega, srčnega duha. Kdaj si bomo dovolili priznati, da popolnost brez napak in urejenost brez nereda ne obstajata? Ko se soočamo s preobiljem, se posušimo. Pa naj gre za preobilje dela ali lenobe.
Kdo pravzaprav smo ženske, kakšna je naša energija v odnosu?
Ženske smo po naravi zdravilke, kadar si dovolimo biti v svoji ženskosti, in ne v merjenju v obliki zamer in primerjav. Pomembno je, da moški deluje v zdravi moškosti, ženska pa v avtentični ženstvenosti. Moška energija raste ob izzivih, ženska ob pohvalah. Opažam pa, da se v Sloveniji veliko moških izzivov ustraši. Podobno velja za sprejemanje pohval, kar se tiče žensk. Ozdraviti moramo torej drug drugega s tem, da presežemo vzorce, ki nas omejujejo.
Kaj pa ljubezen v zdravilnem odnosu, kako se kaže?
Problematično se mi zdi to, da ljubezen pogosto enačimo s tem, da nekoga posedujemo. Nenehno govorimo o ljubezni, a večina to počne z zaprtimi srci. Zdravilna ljubezen temelji na iskrenem odnosu, kjer je vzpostavljeno zaupanje, ki temelji na povezanosti, in ne na navezanosti. Partnerja si morata vzeti čas za skupne trenutke in znati uživati v pristnosti in prisotnosti drug drugega. Prav tako se morata naučiti ceniti tudi odsotnost. Če ves čas visita drug ob drugem, prej ali slej ubijeta ta erotični naboj, ki temelji na polarnosti, dveh nasprotnih, a ne nasprotujočih si polov.
Lahko ženske kaj naredimo, da privlačnost ne ugasne, ampak da ta naboj ohranjamo?
Ženske bi morale nujno udariti po mizi in reči 'ne' polovici vsega, kar se od njih pričakuje, da 'morajo' opraviti. V tem času naj se raje posvetijo negovanju srčike svoje narave, spoznajo naj, kaj sploh je 'prstni odtis' njihove seksualnosti. Na tem področju je vsaka ženska unikatna, saj na naše dojemanje spolnosti vpliva vse, kar se nam je v življenju zgodilo. Neodvisno od partnerja moramo spoznati, kaj je tisto, kar v nas zaneti ogenj zanimanja za spolnost, in se tega ne sramovati. Ko se naučimo negovati svojo spolno energijo, je čas, da partnerja uvedemo v tantro, ki spolnost povezuje z meditacijo. V starodavnih kulturah so bile ženske tiste, ki so iniciirale moške v sveto spolnost.
Zanimivo je tudi, kako je starodavna kitajska medicina videla spolnost kot posebno hrano oziroma hranilo.
Da, Kitajci so vedno pravili, da sta potreba po hrani in spolnosti del naše narave in da je od teh dveh potreb odvisno ne samo naše preživetje, temveč tudi kakovost življenja, zdravja. Najpomembnejši element iniciacije moškega je, da se priuči ločevanja orgazma od izliva. Z izogibanjem ejakulaciji in kanaliziranjem spolne energije nas bo lahko pripeljal do tega, da bomo zdravilne tako njemu kot sebi. Ženska je zdravilna, ko je sočna in pretočna, dokler pa se spuščamo v spolne odnose, ko nanje nismo primerno pripravljene, gre zgolj za zadovoljevanje površinskih občutij in potreb. Kitajci so si pripravo na spolni odnos zamišljali kot vodo (žensko energijo) v kotlu nad gorečim ognjem (moško energijo). Pritisk, ki se ob tem sprošča, zahteva pozornost, saj bo ogenj ugasnil, če bo voda prekipela. Prav tako bo voda, če bo ogenj premočen, izparela v zrak. Ne bodimo Butalci in poskrbimo, da spolna energija ne bo šla v nič.
Novodobna družba je poskrbela, da nas je s preobiljem desenzibilizirala, razčutila. Kaj menite o uporabi raznih pripomočkov (lubrikanti, vibratorji ...)?
Družba nas je pripeljala do točke, ko je naša spolna energija nečutna, je kot voda brez mokrote. Spolna energija je energija vode, sistema ledvic, ki poteka kot izmenjava med zemljo (ženski pol) in nebom (moški pol). Veliko nam o tem sistemu pove kitajski starodavni izraz za spolnost, ki se glasi 'oblak dež'. Na naših tleh pa je od ženske pričakovano, da se v spolnost spušča telesno in energijsko nepripravljena. Veliko je slišati o prezgodnji ejakulaciji moških, nikoli pa se ne vprašamo o problematiki prezgodnje penetracije. Tudi o pomembnosti izliva treh ženskih vod, ki vključuje tudi žensko ejakulacijo oz. amrito, t. i. božanski nektar, ni govora. Lubrikanti so s tega vidika samo slaba potuha. Veliko bolj naravno bi bilo, če bi se moški naučili pravilno poskrbeti za svojo žensko. Prav tako tudi uporaba vibratorjev naredi našo joni še bolj otopelo. Zaradi tako močnih stimulacij postanemo manj rahločutne. Svetujem uporabo kristalnih dildov in joni jajčk, ki, nasprotno od vibratorjev, čutnost prebujajo. Naučimo se dihati v svojo medenično predpono in poskrbimo, da naša Šakti zares zaživi in prebudi inteligenco magnetizma.
Če se obrnemo širše v naravo, v svet samic in samcev, potem ugotovimo, da se sporazumevajo, ujemajo ali zavračajo, s precej pomembnim čutilom, z vonjem. Smo moški in ženske desinzibilizirani tudi na tem področju?
Danes smo žal vse zamaskirali, ni več naravnega vonja, vse smo prikrili z dezodoranti, parfumi. Sama se vedno vprašam, ali mi moški diši. Govorim o naravnem vonju, feromonih, ki se ob tem sproščajo. To je tudi ena izmed tantričnih praks, vzpostavljanje stika prek vonjanja. Žal se preveč trudimo zamaskirati svojo naravnost, pulimo si vse možne dlake ... Sama pravim: »Bodite raje brez dlake na jeziku, kot brez dlake na joni.«
Tolikokrat ste omenili 'joni'. Kako jo lahko opišete našim bralkam?
Joni je sanskrtski izraz, ki označuje vagino. Poleg ženskega spolnega organa pomeni tudi božansko kreativno energijo.
Čeprav živimo v 21. stoletju, se žal še vedno srečujemo z objektivizacijo spolnosti. Vaš pogled na to?
Ženske se še vedno pogosto odločajo za vlogo seksualnega objekta. To jim omogoča instantno zadovoljenje, hkrati pa se ne zavedajo, da prav s tovrstnim početjem onemogočajo razcvet pristne ženske energije, ki bi harmonizirala odnose med spoloma. Danes manipulacija s spolnostjo poteka v obe smeri. Lažje se je prodati kot predati. Zakaj bi spolno energijo uporabljali za manipulacijo, če imamo na izbiro, da jo uporabimo za negovanje.
Od kod črpate vsa vaša znanja? S katero filozofijo se najbolj poistovetite?
Najdlje proučujem spolnost z vidika filozofije daoizma in kitajske medicine, o čemer govori tudi moje diplomsko delo. V praksi sta me najbolj predramila notranja joga vajrajana tantrizma in sufizem. Pri arabskih narodih je bila skozi zgodovino visoko razvita erotična poezija, s katero so celo vladarji zapeljevali svoje priležnice. Te kulture so name pustile močen vtis.
Pa lahko to preslikate tudi na naša tla?
Začetek 12. stol. je v resnici datum rojstva strastne ljubezni in trubadurske lirike. Če obrnemo številke, je v 21. stol. še vedno ista pesem. Še danes sanjamo o princih na belih konjih, ki jih v bistvu ni, poveličevanje 'čistosti' pa mnogokrat pelje do čutnih ekscesov. Največje nasilje nad ženskostjo se je zgodilo, ko se je vzpostavilo merilo, da je ženska krepostna, ko zna svojo spolno energijo zatreti. To je služilo kot glavni navdih trubadurjem kot tudi največjim umetnikom, med drugim tudi Prešernu. Marsikateri moški je v te zanke ujet še danes, zavestno ali podzavestno. Pri izbiri življenjske partnerice je pozoren na vse kaj drugega kot na spolno kompatibilnost. Redkokateri moški si upa ljubiti žensko takšno, kot je, v vseh njenih pojavnostih in arhetipih. Večina še vedno raje povzdiguje ljubezensko strast in hrepenenje, kot da bi se potrudili sveto spolnost prizemljiti znotraj samega odnosa. Kultura nas stimulira, da potenciramo čustva, čutnosti v telesu pa se bojimo. V resnici je vse zelo preprosto. Dovoliti si moramo biti ranljivi.
Kako je torej danes z besedami, z izpovedovanjem ljubezni, pa tudi z žgečkljivi izrazi med spolnim odnosom?
Sama obožujem besede, saj resnično delujejo kot mentalni afrodiziak. Vendar pa mora imeti človek veliko inteligence, da zna besede pravilno uporabljati. Da te odpre, in ne zapre. In tudi tu smo si različni. Ženske imamo načeloma rade besede, sploh tiste, ki rade beremo. Spolnost je umetnost, ki zahteva največji razpon tako domišljije kot inteligence, ki pa ni istovetna z intelektom. Sploh se partnerji med seboj premalo iskreno pogovarjajo o spolnosti. Na površju vse ostaja na ravni opolzkih šal in vaških pesmi, pod njim pa se skriva ogromno temačnih skrivnosti incestov, zlorab in transgresij. Veliko lažje bi bilo izraziti jezo in spustiti, odpustiti, kot pa da kuhamo zamero in dopuščamo, da se tovrstna dejanja ponavljajo v nedogled. Pri ženskah na splošno prevladuje pasivnoagresivna komunikacija, kar pomeni, da je v ozadju polno starih zamer, ki jih marsikatera ne bo dala iz sebe. Posledično se to izraža v odnosih in projekcijah.
Izobražujete, tako doma kot v tujini, izvajate pa tudi terapevtske tantrične masaže. Kako pomagate ljudem, moškim in ženskam, kdaj se lahko na vas obrnejo?
Ljudem prek terapij pomagam, da svoja telesa osvobodijo travm iz preteklosti ter na spolnost pogledajo z vidika zdravja. Večina pogledov na spolnost, ki prevladujejo v zahodnem svetu temelji na paradigmah, ki so zaradi predsodkov in nevednosti žensko oropale instinktivne narave in njene cikle prisilile v nenaravne ritme. Posledice so katastrofalne. Čas je, da presežemo vzorce in spoznamo pravo naravo spolne energije. Čas je, da sveto spolnost prizemljimo znotraj ljubečega partnerskega odnosa.
Besedilo: Nina Kasandra Klun // Fotografije: Shutterstock, osebni arhiv Špele Gornik