Čeprav se zdi, da danes vse manj pišemo na roke in bodo zato grafologi slej ko prej ostali brez dela, nas je grafologinja Jožica Leskovar podučila ne le, da so naši strahovi neosnovani, temveč tudi, da znajo grafologi ratbrati osebnost pišočega tudi iz tipkopisa. V nadaljevanju razkrivamo nekaj jasnih in nadvse zanimivih znamenj, ki bodo veliko razkrili o vaši osebnosti in osebnostnih značilnostih vaših dopisovalcev.
Grafologi pogosto slišimo:
- "Ne vem, če sploh še znam pisati"
Pisanje je kot vožnja s kolesom ali plavanje. Ko se enkrat naučiš, ne pozabiš nikoli, le malce okoren si, če te veščine ne uporabljaš daljši čas.
- "Že leta nisem nič napisal na roko"
Roka ohrani spomin. Morda boste v začetku malce okorno pisali, toda ugotovili boste, da se vaša pisava kljub premoru ni kaj bistveno spremenila od zadnjega pisanja.
- "Bo pisava izumrla?"
Kdo bi vedel kaj bo prinesla prihodnost. Grafologi pravimo, da vanjo ne vidimo. Toda, če se ozremo v zgodovino, se je človek vedno izražal na nek način: klinopisi, hieroglifi.... in do današnjega časa - tipkanja. Prav pa je, da se zavedamo, da sta veščini branja in pisanja vrednota, ki nam omogoča neodvisnost in prosti dostop do znanja. Pomislite, da bi prišli v knjižnico ali odprli spletno stran, pa ne bi znali prebrati niti besede. Si lahko predstavljate kaj takšnega? Verjetno ta trenutek še ne. Toda v 18. stoletju je bilo nepismenih okoli 97 % Slovencev!
- "Kdo danes sploh še piše na roko?"
No ja, glede na to, da se danes praviloma izobražujemo dalj časa, kot npr. pred 30, 40 leti, šolski sistem vendarle vsaj v neki meri spodbuja pisanje na roko. Morda vajo pisanja malce izpodrivajo delovni zvezki. Včasih smo pri pouku celo uro pisali po nareku, danes je to bolj kot ne redkost. Toda, pisava ostaja in četudi si zgolj zapišemo kratke zaznamke, je naši možgani ne pozabijo. Če bi se ozrli nazaj v času, bi tako ali tako ugotovili, da so tudi v preteklosti obstajali poklici, ki so več pisali, večina ljudi pa je tako ali tako sem ter tja napisala kako pismo ali voščilnico.
Predhodnik računalnika je pisalni stroj, ki ga je 18. decembra 1866 kot svoj izum predstavil tesar, Tirolec Peter Miterhofer. Pa vendar pisava, kljub uporabi pisalnega stroja, ni izumrla. Tudi snemalniki niso "umorili" pisave, zato menim, da dokler bodo v šolah učili pisanje, slednje ne bo izumrlo.
Tudi tipkano besedilo je mogoče analizirati!
Toda, vrnimo se k tipkani besedi in grafološki analizi le-te. Če ste trdno prepričani, da strokovnjak, ki zna na podlagi pisave razbrati vaš značaj, tega ne more storiti v primeru, da isto besedilo natipkate, se motite. Analiza tipkopisa je z informacijami sicer lahko okrnjena, toda prav vsak tipkopis znajo grafologi - vsaj do neke mere - analizirati ravno tako kot pisavo.
Pa poglejmo, kako našo osebnost razkriva tipkopis!
1. Našo osebnost izdaja izbira fonta!
Tipkopisci, ki ne izberejo svojega fonta in velikosti črk ter se zgolj prilagodijo nastavitvam, sporočajo, da jim ni posebno mar, kaj si drugi mislijo o njih. Običajno gre za samozavestne in samosvoje osebnosti, ki se ne trudijo biti všečni za vsako ceno. Po drugi strani pa bi vas morda lahko presenetilo, da v zasebnem življenju pogosto živijo zelo tradicionalno družinsko življenje, medtem ko v službenem okolju običajno stremijo k uspehu. So tudi ambiciozni ter prepričani v svoje znanje.
Za tiste, ki se odločijo za drugačen tip fonta in torej ne sledijo osnovnim nastavitvam, pa lahko rečemo, da želijo tudi tipkopisu dati svoj osebni pečat, poudariti nekatere lastnosti in izstopati. Če izberejo okrašeno pisavo, je to znak velike želje po ugajanju, kaže pa tudi na določeno mero narcisizma.
Če izberejo desni nagib črk, običajna nastavitev pa je pokončna pisava, želijo poudariti svojo čustvenost in se približati ljudem, jim pokazati empatijo in se čustveno zbližati z naslovniki.
Pogostejša izbira velike pisave je seveda lahko povezana z dejstvom, da oseba morda nekoliko slabše vidi, a če to možnost odmislimo, je takšna izbira lahko tudi znak podjetnosti, delavnosti, izpostavljenosti.
Izbira ozkih črk sporoča, da gre za analitično in nezaupljivo osebo, ki je ne boste kar tako prepričali. Če izbere najbolj ozke fonte črk, pa s to izbiro izraža tudi plašnost.
Široke črke (npr. Verdana) pa po drugi strani kažejo na odprtost, dobre komunikacijske sposobnosti in samozavest. To je oseba, ki zaupa v svoje sposobnosti.
2. O nas veliko povedo razmiki med črkami in besedami
Običajno fonti stremijo k uravnotežensti, zato so presledki med črkam in besedami večinoma enakomerni. Določene pisave pa se tega načela ne držijo.
Če tipkopisec izbere pisavo, v kateri so razmiki med črkami neenakomerni (npr. Consolas), je to znak, da niha med objektivnim in subjektivnim mišljenjem. Pri tej osebi nikoli ne boste vedeli ali bo informacijo, ki jo bo prejela, tudi prenesla naprej prav takšno, kot jo bo sprejela. Obstaja namreč možnost, da bo dodala nekaj svojega razmišljanja in čutenja.
Pisave, v katerih so razmiki med črkami majhni, pa so znak subjektivnega mišljenja. Oseba vsaki informaciji doda svoje občutke in poglede.
Nasprotno pa pisave, v katerih so razmiki med črkami nadvse prostorni, nakazujejo prisotnost objektivnega mišljenja. Oseba, ki izbere takšno pisavo, bo informacije verjetnje prenesla dalje tako, da jim ne bo dodajala svojih osebnih občutkov in pogledov.
3. Razkrivajo nas tudi razmiki med vrsticami
Ker lahko že v osnovi izberemo nastavitev, ki določi razmik med vrsticami, nas izbira prav teh nastavitev do neke mere prav tako definira.
Če so ti prostorni, je to znak jasnosti mišljenja, dobrih organizacijskih sposobnosti in objektivnosti. Nekateri tipkopisci, čutijo notranjo nujo, da pišejo z razmiki med vrsticami, saj jim je ljuba jasnost, obenem pa niso pripravljeni na večjo čustveno bližino s komerkoli.
Ljudje, ki svoj tipkopis oblikujejo tako, da ne upoštevajo niti odstavkov, njihovo besedilo je strnjeno, čutijo veliko potrebo po bližini, sodelovanju z drugimi. Prav mogoče je, da jih nekateri vidijo kot vsiljive, saj nimajo sposobnosti vzpostaviti distance, še več, težko držijo osebnostno razdaljo, ki jim jo postavljajo drugi. Če se želijo tako močno "spojiti" z nekom, ki je njihovo popolno nasprotje, jim zavrnitev ne uide.
Tipkopisci, ki preprosto sledijo naučenim pravilom (stavek, odstavek, podpis), so urejeni posamezniki, ki se držijo dogovorov in pravil.
4. Veliko o nas pove tudi naš podpis
Kaj pa, kadar opazimo, da se je oseba na koncu besedila, s podpisom odmaknila od vsebine bolj, kot to velevajo pravila? Verjetno ste opazili, da nekateri tipkopisci za besedilom naredijo 3 ali 4 razmike, preden se podpišejo. V takem primeru se moramo zavedati, da nam je oseba dala jasno vedeti, da ne želi naše čustvene bližine, da je previdna, da ima morda slabe izkušnje in da zato ljudem na splošno ne zaupa.
Povsem drugače sporočilen je podpis, ki se nahaja neposredno pod besedilom in brez presledka. V tem primeru gre za znamenje velike želje po bližini z naslovnikom, včasih pa tudi za preprosto pomanjkanje taktnosti v odnosih.
V nekaterih primerih tipkopisec izbere za podpis drugačen font ali nagib črk. Če je v besedilu uporabil pokončni nagib, brez okrašenih črk, v podpisu pa desni nagib (Italic) in okrašene črke, nam sporoča, da njegova čustvena plat hrepeni po bližini drugega. Prav mogočeje, da sicer na roko piše z desnim nagibom in zato na koncu tipkopisa izda tudi svojo čustveno identiteto.
5. Zelo povedno je izrazito poudarjanje v tipkopisu
Če v tipkopisu opazite, da oseba pretirano uporablja več klicajev hkrati (!!!), obenem pa besedilo podkrepi še z izbiro velikih črk, ali jih celo podčrta, to kaže na nervozno osebo, ki bo težko počakala na odgovor. Gre skratka za človeka, ki običajno zahteva odgovor takoj in vam ne dal miru, dokler ne bo dobil odgovora. Tak človek bo preslišal tudi vsa vaša pojasnila, zakaj bi moral počakati.
6. Kaj pa barve tipkopisa? Kako nas razkrivajo te?
Tudi z izbiro barve tipkopisec usmerja pozornost nase. Nekateri praviloma vedno izberejo le temnejše ali svetlejše odtenke modre, drugi izberejo povsem druge barve (črna, zelena, vijolična, roza, oranžna ...), a te vrste tipkopisci so v manjšini. Sporočajo nam, da se imajo za drugačne in da želijo to drugačnost tudi poudariti. Prav mogoče je tudi, da v izbrani barvi iščejo domačnost, zaščito. Še posebno, če je to tudi njihova najljubša barva in jim že pogled nanjo daje energijo.
7. Kombinacije izbir tipkopisja, ki nas razkrivajo
Tudi med tipkopisi je lahko nešteto kombinacij, ki jih grafolog lahko analizira. Če bi tipkano besedilo vsebovalo naslednje značilnosti: Ariel narow + Italic + podpis oddaljen od besedila z vsaj 3 presledki, bi grafolog lahko iz tega sklepal, da gre za občutljivo, plašno, anlitično in zelo čustveno osebo.
Zabavno, ni res?
Prispevek nam je posredovala Jožica Leskovar, ki kot grafologinja ni samo strokovnjakinja za črke in njihovo obliko, ampak je tudi psihoterapevtka. Z njo lahko v kontakt stopite prek email jozica.leskovar@gmail.com ali pa na facebook-u!
Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice