Jožica Leskovar o tem, kako se v pisavi zrcali stanje naše psihe!

1. 9. 2016

Konec poletnih počitnic za večino od nas predstavlja tudi konec daljšega počitka, ki si ga bomo lahko privoščili šele ob letu osorej. Tempo služb in šol rahlja energije družin. Vse več jih išče načine kako obnoviti mentalno in telesno energijo. Utrujenost, naveličanost, izčrpanost, mnogokrat čudežno izginejo, ko se podamo v naravo ali se lotimo kakega fizičnega opravila, kar jasno nakazuje, da pretirano obremenjujemo psiho in premalo telo.

Če smo nekoč otroci lahko popoldneve preživeli zunaj s prijatelji in nas je domov zvabila le lakota ali pa stroga navodila staršev, danes otroci večino svojega časa preživijo v zaprtih prostorih. Starši se pritožujemo, da otroke popoldne le še razvažamo po dejavnostih, ki so običajno daleč od tega, kar bi morale biti – sproščanje duha in telesa. Sami sebi privoščimo že ne vem katero kavo, ali pa dvignemo raven energije s kakim smoothijem. Razmišljamo o tem, kako moramo razstrupiti svoje telo, ne zavedajoč se, da smo prepolni strupenih misli. Beremo o tem, kako je treba odpustiti, pošiljati drugim dobre misli, čutimo pa utesnjenost in jezo, ki se jima na koncu prilepi še občutek krivde. Kako, da drugim to uspeva, nam pa nikakor ne? Izobražujemo se, delamo na osebni rasti, pa še vedno ne znamo izprazniti uma in vdihniti miru.

Vsak človek se rodi z določeno energijo. Nekateri imajo močno voljo, izstopajoč temperament in živahno naravo. Drugi se rodijo z nežno energijo, ki hitro poide. Ti običajno tudi skrbneje ravnajo z njo in redkeje padajo iz višin v globine. Prav vsi pa lahko občutimo nihanje svoje osebne energije, ki je marsikdaj povezana z našo čustveno ravnjo. Žalost, jeza, zaskrbljenost, strah, so čustva, ki blokirajo našo energijo. Pravimo, da nam energija odteka, toda bolj res je, da zastaja. Nakopičena in neizražena energija je žal osnova za marsikatero bolezensko stanje.

Če ne prepoznamo ali celo ignoriramo znake preutrujenosti, izčrpanosti, bomo slej ko prej prišli do preloma, ki nas bo ustavil in bomo morali nekaj korenito spremeniti v našem življenju. Za nekatere to pomeni odrešitev, za druge brezno iz katerega ne najdejo več poti nazaj.

Grafologi lahko nihanje posameznikove energije spremljamo v pisavi. Če je oseba stabilna in njena osebna energija ni, recimo temu, ranjena, se v pisavi ne opazi veliko sprememb. Kadar pa je oseba psihično vznemirjena, izčrpana, ali močno napeta, se ritem pisanja lahko spreminja skozi dan. Če so zjutraj naše črke stabilne, se lahko ob nenadni novici v nas sproži impulz, ki poruši naš notranji mir, ta pa se odrazi tudi v naših črkah. Da, ne delajmo si utvar, da naša pisava nismo mi. Naša pisava zelo natančno pokaže naše notranje stanje. Naše misli, naše počutje, našo moč ali nemoč.

Vabimo vas, da si v tokratni fotogaleriji ogledate jasne primere naslednjih čustvenih stanj:

  • Nemir, psihična nestabilnost: črta črke nestabilna, osnovna črta zelo valovi, črke skačejo na osnovni črti, nagib pisanja neritmičen
  • Psihična preobremenjenost: razdražljive pike in strešice, črtica na t šibka, koti v pentljah
  • Visoka stopnja napetosti: poteze po isti poti, zelo ozke črke, črke ali zlogi v besedi padajo, osnovna črta močno narašča
  • Fizična izčrpanost: pritisk pisala neenakomeren, pentlje v spodnjem območju izpisane s šibkejšim pritiskom, črta črke brez napetosti, črke ali zlogi padajo z osnovne črte
  • Občutek, da nas drugi črpajo, potreba po umiku: »otoki ali reke« v rokopisu
  • Prikrivanje obupa: pretirano uporabljanje pozitivnih znakov (sončki ipd).

Prispevek je napisala in pripravila Jožica Leskovar, grafologinja in avtorica knjige Skrivnosti pisave!

Priporočamo