Iniciacije novodobnih čarovnikov (wicca) in nekaterih poganov se rade začnejo s previdnimi besedami starešin: Ne pozabite na pravilo treh!
Gre za resno svarilo, ki opozarja, da nad vsem magičnim početjem bdi velika kozmična sila, ki bo poskrbela, da se vam bodo vaša dejanja trikratno vrnila in naj zato raje nikomur z ničemer ne škodijo. Trditev o trojnem povračilu pa je v sodobnem poganstvu vendarle tudi ena izmed najbolj spornih teorij.
Ali je torej pravilo treh resnično ali je le konstrukt izkušenih čarovnic, ki bi rade prestrašile začetnice in si jih podredile? (O čarovnicah govorimo zato, ker je po nekaterih podatkih okrog 90 odstotkov žensk pripadnic wicca skupnosti).
Na svetu je veliko različnih teorij o pravilu treh. Zagovorniki nekaterih vam bodo nedvomno povedali, da gre za nesmisel in da zakon trojnega povračila sploh ni zakon, temveč le smernica, namenjena »vzgoji« ljudi. Na tak način naj bi jih držali na kratko in pod nadzorom.
Drugi prisegajo, da trditev drži.
Ozadje in izvor pravila treh
Pravilo treh, imenovano tudi zakon trojnega povračila, je v nekaterih čarovniških tradicijah opomin na novo sprejetim članom (predvsem poganskim). Namen svarila je previdnostne narave. Osebam, ki so se pridružili wicci, bi radi povedali, da nimajo magične super moči. Istočasno jih usmerja, da naj se ne ukvarjajo z negativno ali črno magijo, ne da bi prej resno premislili o možnih posledicah.
Zgodnja inkarnacija pravila treh se je pojavila v romanu Geralda Gardnerja The High Magic's Aid, v katerem je avtor med drugim zapisal: »Zapomnite si vse dobro, ki ste ga deležni, vrnite v enaki meri in povrnilo se vam bo trikratno.« Pozneje se je pojavila pesem, objavljena leta 1975. Misel se je nato med novodobnimi čarovnicami razvila v duhovni zakon, ki pravi, da se vam vse, kar počnete, vrne. V teoriji ta koncept ni slab. Konec koncev, če se obkrožite z dobrimi stvarmi, ste izpostavljeni dobremu. Podobno je, ko je okrog vas polno negativnega, saj se vam dogajajo slabe, neprijetne stvari. Ali to v resnici pomeni, da obstaja karmični zakon? In zakaj številka tri, zakaj ne deset ali pet ali 42?
Ne smemo spregledati, da je tudi veliko poganskih tradicij, ki se teh smernic sploh ne držijo.
Ugovori proti pravilu treh
Vemo, da zakon resnično postane zakon, ko je univerzalen. Mora torej veljati za vse, ves čas in v kakršnihkoli okoliščinah. Po tem kriteriju bi bilo pravilo treh zakon takrat, ko bi bila sleherna oseba za slabo ravnanje vedno kaznovana, dobre ljudi pa bi spremljala le sreča in uspeh. A v vsakdanjem življenju vidimo, da ni nujno tako. V skladu s to logiko bi namreč vsak nesramen voznik, ki vas izsili na cesti, moral trikrat doživeti isto, kar pa se preprosto ne zgodi.
Ne samo to, nešteto poganov ne skriva, da so uporabili škodljivo in manipulativno čarovnijo, pa se jim zaradi tega ni nikoli zgodilo nič slabega. V nekaterih čarovniških tradicijah so čaranje, uroki in kletve del rutine, podobno kot zdravljenje in zaščita, vendar ni videti, da bi bili zaradi tega vsakokrat kaznovani.
Wiccanska avtorica Gerina Dunwich celo trdi, da pravilo treh z znanstvenega zornega kota sploh ni zakon, saj je v neskladju z zakoni fizike.
Praktičnost pravila treh
Nikomur ni všeč zamisel, da bi pogani in wiccani na vse strani »bliskali« z uroki in kletvami, zato ima pravilo treh praktično vrednost. Marsikoga ustavi in prisili k premisleku, preden posežejo po takšni čarovniji. Preprosto, gre za koncept vzroka in posledice. Ko gre za urok, se bo sleherna kompetentna čarovnica ustavila in pomislila na možne posledice. Če bodo negativne, si bo morda rekla, da je bolje opustiti svoj namen.
Čeprav pravilo treh zveni kot prepoved, ga mnogi wiccani in pogani razumejo kot uporaben standard za življenje. Omogoča jim, da si postavijo meje in se vprašajo, ali so pripravljeni sprejeti posledice (dobre ali slabe) za svoja dejanja, kar velja tako za čarovniške kot življenjske in povsem zemeljske izkušnje.
Ustavimo se še pri številki tri. Zakaj ravno tri? Odgovor je protivprašanje – in zakaj ne tri? Tri je znano kot čarobno, pravljično število. Trditev o trojni vrnitvi je sicer nekoliko dvoumna. Mar to pomeni, da boste nekoga kresnili po nosu in boste zato dobili tri udarce? Seveda ne, lahko pa pomeni, da boste nekoga udarili, odšli v službo in vas bo šef, ki je izvedel za pretep, odpustil, saj delodajalec ne odobrava nikakršnega nasilja. To pa že ima smisel, kazen je pravzaprav hujša, kot če bi jo dobili trikrat po nosu.
Druge interpretacije
Nekateri pogani razumejo pravilo treh drugače, a še vedno trdijo, da preprečuje neodgovorno vedenje. Ena bolj smiselnih interpretacij navaja, da vaša dejanja učinkujejo na treh ločenih ravneh – telesni, čustveni in dušni. To pomeni, da morate pred dejanjem premisliti, kako bo vaše vedenje vplivalo na vaše telo, um in dušo. Dober zorni kot, mar ne?
Druga teorija pravilo treh razlaga v kozmičnem smislu; to, kar počnete v tem življenju, boste sami doživeli v naslednjem življenju s trojno močjo. Tudi vse, kar se vam dogaja zdaj, bodisi da gre za dobre ali slabe izkušnje, je posledica tistega, kar ste počeli v prejšnjem življenju. Zdaj torej plačujete za svoja prejšnja dejanja. Če sprejemate koncept reinkarnacije, vam je ta interpretacija bržkone blizu.
V nekaterih wiccanskih skupinah je članom na višji stopnji dovoljeno, da pravilo treh uporabijo kot trojno povračilo. Z drugimi besedami, kar vam naredijo drugi, jim lahko trikratno vrnete, naj bo to dobro ali slabo.
Ne glede na to, ali sprejmete pravilo treh kot kozmično moralno odredbo ali preprosto kot del malega priročnika o življenju, ste vi tisti, ki uravnavate svoje vedenje. Zemeljsko in magično. Sprejmite osebno odgovornost in vedno premislite, preden ukrepate.
Vir: Wild child
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
