Odnos s starši je osnova za vse nadaljnje odnose.
Če vas vprašam, odnos s kom najbolj zaznamuje človeka, kako bi odgovorili?
S partnerjem, otroki, starši, prijatelji, sodelavci…? Kateri odnosi najbolj vplivajo na naša življenja in morajo biti najbolj (p)očiščeni? Seveda, vsi odnosi so pomembni. A en je najpomembnejši. To je odnos s starši. Ta nas oblikuje do temeljev in je osnova za vse nadaljnje odnose. Kdor nima razčiščenih odnosov s starši, se mu slej ko prej zalomi tudi pri drugih odnosih.
Vem, marsikdo med vami poreče, da to že ne more biti res. Sploh, kjer so odnosi (bili) težki, je človeku to še težko ali celo nemogoče sprejeti.
Zakaj odnos s starši tako oblikuje vse naše življenje?
Poglejmo na človeka z energijskega stališča, ki je zelo pomemben. Vemo, ljudje nismo le fizična bitja, nismo le to, kar lahko vidimo, otipamo. Smo mnogo več in tega se niti ne moremo zavedati v polnosti. Naša bit je sestavljena kot ledena gora. Naš zavedni del je vidni del ledene gore. To je naše življenje, ki se ga spominjamo, vemo, kaj smo doživeli. Nezavedni del je mnogo večji kot zavedni in je skrit pod vodo – skrit našemu dojemanju. Kot pri ledeni gori ne vemo, kaj je spodaj, kako velika je, tudi pri našem nezavednem delu ne vemo, kaj vse nosimo s seboj, kaj vse nas oblikuje.
Z energijskega stališča je vsak od nas polovica enega in polovica drugega starša. Kajti vsak od nas je nastal iz ene mamine in ene očetove celice. Kaj pomeni za človeka, če ima z nekom od njiju ali celo z obema izjemno slab odnos? S kom ima potemtakem slab odnos? Že slutite odgovor?
S samim seboj. Ni samozavesti, ni samospoštovanja…
Vzemimo za primer zelo grobo, prepogosto izkušnjo slovenskega človeka, katerega starš je alkoholik od otrokovih rosnih let. Njegovo življenje pod domačo streho je bil pekel; kot tudi za vse preostale člane družine. Grozljive zlorabe vseh razsežnosti. Ko se ta oseba osamosvoji, odide od doma, pogosto za seboj zapre vrata in se ne vrača več k staršu. Četudi še kdaj pride na obisk, ta starš na nek način zanj ne obstaja več. Noče nič slišati o njem ali do njega goji zelo težke občutke.
A kaj to pomeni z energijskega stališča? V kolikor človek zanika svojega starša, zanika polovico sebe. Če ga sovraži, sovraži polovico samega sebe. Če ga prezira…
Počasi si lahko predstavljate, kako težke stvari so to. Zato je tako pomembno, da imamo s starši počiščene odnose.
Razumem, človeka, ki je doživljal kaj takega, zmrazi po hrbtenici že sama misel na srečanje s staršem, da mu pogleda v oči. Kaj šele, da bi pomislil o čiščenju odnosov.
Kaj to pravzaprav pomeni, kako doseči tako stanje?
