Čeprav Kristijan Guček v seriji Ena žlahtna štorija velja za največjega šarmerja, smo ga tokrat spoznali v popolnoma novi luči. Tokrat smo namreč spregovorili o nekoliko globlji temi, o meditaciji in o tem, kako v določenem življenjskem trenutku preprosto začutiš, da potrebuješ dodaten stik s samim sabo.
In čeprav je Kristijanov urnik izredno poln, si v njem še vedno najde čas za meditacijo.
"V tem trenutku je dela res ogromno in mi primanjkuje časa, ga pa še vedno poskušam najti. Menda, da si tisti, ki ne najdejo 20 minut na dan, si morajo vzeti za meditacijo eno uro!" nam je v šali povedal in dodal, da se je z meditacijo sicer srečal že prej, njegova strast pa se je dodatno razvila na njegovem potovanju po Indiji in Nepalu.
"Pomembno se mi zdi, da to počnem oziroma da sem navajen to početi. Sam meditacijo jemljem med drugim kot orodje za preizpraševanje: kaj mi pomeni in kaj mi v življenje prinaša. Zato se k njej vračam, ker mi dene dobro in mislim, da se to odraža v vseh spektrih mojega življenja," nam je pojasnil Kristijan in dodal, da pa v nobenem smislu ekstremi niso dobri.
"Mislim samo, da je v času, ki prihaja, pomembno, da se ljudje ukvarjamo s kakršnokoli prakso, ki nam pomaga poglabljati se vase, se raziskovati, se občutiti. Na potovanjih po svetu sem večinoma doživel nasprotno sliko kot pri nas. V Evropi, še posebno Sloveniji, je veliko bolj prisotna misel o človeku kot materialu, intelektu, razumu. Na Vzhodu ali Južni Ameriki, tako imenovanih zibelkah civilizacije, pa je povsem normalno tudi poseganje po znanjih in modrostih, ki pomagajo začutiti duha. Mogoče zato, ker imajo tam to zapisano v genih. Spiritualna praksa ni noben 'bav bav', ampak je predvsem super 'way of life', dobra stvar, ki jo narediš zase, kot bi nekaj dobrega pojedel ali pa se šel rekreirati ... Preprosto obstajajo načini, ki človeka polnijo od znotraj, da se lažje soočaš z življenjem, iščeš notranji mir," nam je pojasnil in dodal, da sam jemlje spiritualno prakso in meditacijo izredno praktično, osebno in subjektivno. "To počnem zase, to je moj doprinos sebi in družbi. Poplava informacij, produktov, stresa, divjega tempa, obveznosti, strahu za preživetje itd. postajajo preprosto preveč obremenjujoči za človeški sistem. In obstajajo izbire zunaj tradicionalnega, ki omogočajo bolj kakovostno življenje. Lahko je to meditacija, joga, borilne veščine ali pa kaj četrtega, to je človekova izbira. Seveda, če si želi."
Televizijski šov kot sredstvo za poglabljanje vase
Kot vsako pomembno poglavje življenja, se je tudi moje začelo z določenim življenjskim trenutkom.
"Mislim, da sem takrat prišel v določeno življenjsko obdobje, ko sem dokaj mlad izčrpal svoj bazen dojemanja. In točno vem, kdaj se je to zgodilo, tudi s katero predstavo, kje sem bil in s kom ..., zgodilo se je samo od sebe. Preprosto sem začel iskati druge stvari, zazdelo se mi je, da je življenje več, kot sem bil sposoben občutiti," je povedal in dodal, da to, ko govori o svoji izkušnji z meditacijo, še ne pomeni, da je to nekaj, kar misli, da bi morali vsi početi. "Mislim, da je narobe, če tisti, ki verjamejo v nekaj, obsojajo tiste, ki ne. Sam nimam nič proti nikomer. Če kdo čuti, da mora nekaj početi, ima svobodno odločitev, da to naredi ali pa ne naredi. Lahko imam seveda svoje mnenje, ne pa pravice, da bi se vmešaval. Mislim, da mi je to drugačno gledanje, ki ga poskušam razvijati, pri meni zdaj pravzaprav všeč. Dobil sem odnos do sveta, objektivnost mi omogoča, da na stvari lahko gledam, ne da bi se jih dotikal. Mislim, da se ljudje po naravi radi vtaknemo v stvari, ki niso naše, in tako z njimi tudi ne znamo operirati," je še zaključil Kristijan.
Tekst: Kaja Milanič
