Lorna Byrne – mistikinja s sporočilom, ki ga svet mora slišati!

Tisti bralci, ki so pred časom v rokah morda že imeli njeno prvo knjigo Angeli v laseh, bi jim v tej oceni znali pritrditi.

Prav takšna je tudi njena druga knjiga, pa čeprav so nekatere izmed zgodb o ljudeh, ki jim je Lorna ob pomoči angelov pomagala ozdraviti čustva ter jih usmerila na bolj izpolnjeno pot, spet drugim pa obudila upanje in ljubezen ter jih spodbudila, da se otresejo strahov in ovir ter živijo polneje in duhovno bogatejše, tudi tokrat zares neverjetne.

Povsem običajna, a še kako posebna!

Lorna Byrne je na prvi pogled čisto navadna ženska z navadnim življenjem in povsem vsakdanjimi težavami. Vendar je v resnici prav posebna oseba. Že od malih nog vidi angele, se z njimi pogovarja ter z njihovo pomočjo rešuje težave drugih pa tudi svoje lastne tegobe.

• »Minil ni niti en dan, da ne bi videla angelov. Videti angele je zame najbolj vsakdanja stvar. Angeli so moji najboljši prijatelji in tovariši. Ko sem bila še zelo mlada, so mi angeli naročili, naj svoja videnja skrbno ohranim zase, zato nisem o njih ničesar povedala niti staršem, bratom in sestram. Ne vem, zakaj je Bog izbral prav mene. Nimam se za nič boljšo od drugih. Ko sem bila še otrok, so zdravniki rekli mojim staršem celo, da sem umsko zaostala. In zagotovo nisem popolna. Sem čisto navadna oseba, in to navadna oseba z učnimi težavami.«

Prav angeli so bili tudi tisti, ki so Lorni že kot majhni deklici povedali, da bo postala nadvse uspešna avtorica, ki bo po svetu prenašala sporočila iz duhovnega sveta, a se jim je takrat vsakič smejala.

• »Glede na to, da sem komaj brala in pisala, sem jim znova in znova odgovarjala, da bi se kaj takšnega težko zgodilo. Vendar so mi vsakokrat zagotavljali, da bo 'pomoč poslana'.«

Kar se je tudi zgodilo. Le da desetletja kasneje. Angeli namreč nikoli niso dovolili, da bi Lorna pozabila na knjigo. Večkrat so jo nanjo spomnili, prava pomoč pa je nato prišla v podobi Jean Callanan, s katero sta Lornine zapiske spravile v red, in Marka Bootha, ki je v njeno življenje, ko je bil čas pravi, vstopil kot njen založnik, pa tudi kot prijatelj. Seveda se praktično nič ni zgodilo brez angelske prisotnosti.

• »Izjemno zanimivo - ko je Mark govoril o moji knjigi, sem videla v očeh njegovega angela varuha velikansko globino. Toda ko je govoril o drugih knjigah, katerih urednik je bil - in Mark je bil urednih mnogih različnih uspešnic - je globina zbledela. Zdelo se je, kot da bi Markov angel varuh vedel,d a je moja knjiga zelo pomembna naloga. Markov angel varuh je nosil oblačila različnih slogov in barv, ki so se spremenila vsakič, ko je Mark govoril o drugi knjigi, katere urednik je bil. Videti je bilo, kot da ima za vsako knjigo drugo oblačilo. Ko pa je govoril o tem, kar naj bi postala knjiga Angeli v mojih laseh, je bilo, kot da bi oblekel vsa oblačila naenkrat - drugo čez drugo.«

Povsem istega mnenja kot njegov angel varuh pa v danem trenutku ni bil tudi Mark. Takrat je imel v rokah zgolj prvi osnutek, za katerega je bil mnenja, da je zanimiv, da pa vseeno ni nič posebnega. Ga je pa zanimala Lornina življenjska zgodba. In Mark takrat še ni vedel, kar je že vedela Lorna. Lorni so namreč angeli že na začetku povedali, da bo njena knjiga govorila o njenem življenju, ter da bo na koncu to knjiga, ki jo bo resnično želel izdati in bo postala uspešnica.

Kar se je nazadnje tudi zgodilo.

Napoved neizogibnega

To tudi ni bila edina napoved angelov, ki so se v Lorninem življenju uresničile, prav tako vse napovedi žal niso imele tako srečnega razpleta.

• »Angel Elija se mi je prvič pokazal, ko sem bila stara deset let. Stala sem ob reki. Z očkom sva lovila ribe in odtavala sem proč. Angel Elija je prišel po vodi čez reko do kraja, kjer sem stala. Še nikoli nisem videla angela, ki bi hodil po vodi, in bila sem očarana. Prikazal mi je videnje – bilo je kot bi odgrnil zaveso. Prikazal mi je čednega mladeniča, ki je hodil po drevoredu. Medtem ko sem ga gledala, mi je angel Elija povedal, da se bom zaljubila v tega mladeniča z imenom Joe, da se bova poročila in imela otroke ter da bo Joe zbolel in da se ne bova postarala skupaj.«

Lorna se je nekaj let kasneje zares zaljubila v tega fanta, se z njim poročila in imela štiri otroke. Še pred poroko pa je Joeju pričelo pešati zdravje. Umrl je, ko jih je imel komaj 47, njuna najmlajša hči pa zgolj 4 leta.

V knjigi Stopnice do nebes avtorica tako med drugim razodene, kako so jih angeli pomagali v času, ko ji je po izgubi moža zamrla motivacija za nadaljnje življenjske korake. Prav z angelsko podporo je naposled odprla povsem novo poglavje v svojem življenju.

• »Ne pozabite, vsakdo ima angela varuha. Nikoli niste sami; vaš angel varuh vas nikoli ne zapusti. Drugi angeli prihajajo in odhajajo. Enako prihajajo in odhajajo duhovi vaših ljubljenih. Toda vaš angel varuh vas nikoli ne sme zapustiti. Angel varuh je za vas darilo Boga. Ne bojte se prositi svojega angela varuha za pomoč pri katerikoli stvari v življenju. Angel varuh je čuvar vaše duše. Z vami je zato, da bi vam pomagal, samo zaprosite! Tako preprosto je to.«

Angeli so vseprisotni!

So pa tudi drugi angeli lahko še kako zanimivi in Lornina nova knjiga jih je ponovno polna.

• »Beli angeli so povsod. In veliko jih je. Kjerkoli so ljudje, je tudi na stotine belih angelov. Tam so za nas, da nam pomagajo, kadarkoli in kakorkoli. V nasprotju z angeli učitelji, ki so izvedenci za določeno področje - na primer za medicino ali da opravimo izpit; za vsako veščino ali sposobnost obstaja angel učitelj - beli angeli niso izvedenci, vendar so nam v veliko pomoč v mnogih pogledih. So zelo svetlega videza, zato jih imenujem beli angeli. Njihove velikosti so različne, včasih so videti izjemno visoki, spet drugič so enako veliki kot ljudje, ob katerih se pojavijo. Najmanjši kar sem jih videla, so bili enake velikosti kot otroci, nad katerimi so bedeli.«

Lorna redno, skoraj vsak teden, videva zdravilne angele. Pogosto pridejo, ko pri svojem delu z angeli pomaga ljudem, ki jo po poti ustnega priporočila vedno znova najdejo:

• »Okoli naju so se pojavili štirje zdravilni angeli. Bili so zelo visoki in vitki: ko sva tako sedeli za kuhinjsko mizo, sva bili v primerjavi z njimi kot palčki. Angeli so močno sijali in so bili zato videti skoraj prosojni. Bili so težko določljive, prelivajoče se barve. Še najlaže bi rekla, da je bila belkasta, vendar je to zadosten opis za lepoto, ki sem jo videla.«

Občasno srečuje tudi angele s posebnimi poslanstvi. Celo takšne, ki varujejo narode in države, pa tudi tiste, ki so specializirani za družine:

• »Predniški angel te ženske je bil zelo visok in močan, oblečen v siv jeklen oklep kot za bitko. Videti je bil izredno močan – pravi silak, s katerim ni dobro češenj zobati. Kril nisem videla. Obrnil se je, me strogo ošinil in se potem, kot da bi me prepoznal, nasmehnil. V njegovem pogledu sem čutila izjemno moč in vedela sem, da to žensko spremlja pri nalogi, pomembni za njeno družino. Iz tega, kar so mi povedali angeli okoli mene, sklepam, da je bil ogrožen družinski posel, in podala se je v boj, da bi ga rešila. Za predniškega angela ni bil pomemben posel sam po sebi, temveč posledice, ki bi jih zaradi izgube posla utrpela družina. To se ne bi smelo zgoditi in predniški angel naj bi po svojih najboljših močeh obvaroval družino.«

V nebroju različnih vrst angelov pa je nekaj tudi nadvse nenavadnih ...

• »Ni mi treba biti v naravi, da se pojavi Jimazen. Lahko sem, lahko pa sem recimo tudi v svoji kuhinji. Groza me je njegove pojave. V vseh teh letih sem namreč spoznala, da se pojavi, ko ima težave pri nadziranju duha Zemlje zaradi človeškega nespametnega početja. Z drugimi besedami, njegov prikaz pomeni, da smo v težavah! In zelo pogosto potem izvem za naravne nesreče nekje na svetu – pa naj bo to potres, poplave, zemeljski plazovi, vulkanski izbruhi ali karkoli drugega.«

Čeravno je tudi tokratna Lornina knjiga polna svetlobe, upanja in navdihujočih zgodb, se tokrat prvič (na kratko in ob koncu svoje knjige) dotakne tudi temnejših plati duhovnega sveta ter spregovori o padlem angelu, njegovih človeških pomočnikih in zlu.

• »Prepoznam jih že po očeh. Ko zagledam hudičeve pomočnike, je videti, kot bi se njihove oči spremenile in postale hladne in prebadajoče. Take oči so gledale vame že celo iz otroškega vozička. Tudi ti ljudje imajo angele varuhe. Vsakdo ima angela varuha. Toda v tem primeru je, kot bi hudič oziroma Satan posedoval to osebo in zatrl njeno dušo. Kot bi bila duša zamrznjena in oseba ne more poslušati ali se odzivat isvojemu angelu varuhu."

Priporočamo v branje!

Lorny Byrne je danes avtorica treh knjižni uspešnic, ki so prevedene v na desetine tujih jezikov, svetovno znana predavateljica, duhovna zdravilka in velika podpornica dobrodelnega gibanja.

S Stopnicami do nebes je spremenila življenje na bolje več tisočim ljudem po vsem svetu, med drugim tudi ...

• »... mladeniču, morda v poznih dvajsetih letih. Ko je hodil proti meni po podpis, je njegova duša izstopila naprej. Angeli ob njem so mi povedali, da se je ob branju Angeli v mojih laseh prvič duhovno zavedel. Bila sem tako navdušena nad videnjem njegove duše in vznemirjenjem ob njegovem novem odkritju samega sebe. Srečala sem ga že precej na začetku podpisovanja – najverjetneje v prvi uri – a je ostal do konca. Ure in ure sem ga videvala s kotički oči: vsake toliko sem ga oplazila s pogledom, vendar mi angeli niso dovolili gledati. Če nekaj ur, ob koncu podpisovanja, je bil še vedno tam – zdaj z ženo, ki je nisem poznala. Žarel je, kot da bi svetloba duše žarčila skozenj.«

In glede na pričevanja mnogih ta fant še zdaleč ni edini. Še več. V zadnjih nekaj letih so angeli postali nadvse priljubljena tema, več in več ljudi pa je danes pripravljenih javno pripovedovati tudi o svojih osebnih izkušnjah z njimi.

Še vedno niste prepričani? Morda se vam bo zdela zanimiva naslednja polemika, v kateri je pred leti sodelovala tudi Lorna, v občinstvu pa sta se znašla tudi skeptik ali dva. Preverite, kako se je odzvala Lorna!

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ