Tjaša Šubic - zdravnica širokega duha

Zdaj vodi tečaje in delavnice čuječnosti, vključuje jo v svoje delo z bolniki ter svoje znanje predaja tudi kolegom zdravnikom na strokovnih medicinskih srečanjih.

V pulmološki ambulanti mag. Tjaše Šubic, dr. med., je na prvi pogled podobno kot v drugih ambulantah. A že na prvi občutek tu vladajo večji mir, spokojnost, sprejemanje. Kljub težkim diagnozam v njenih prostorih ni čutiti stresa, strahov, nedorečenega ... Govori odkrito, a z občutkom: »Ko vidim človeka, se prilagajam njegovim odzivom. Pri tem mi pomaga čuječnost – odkar jo vključujem v svoje življenje, vsakega človeka lažje vidim ali doživim takšnega, kot je, v tistem trenutku; zmorem mu dati možnost, da se izrazi, pozorno ga poslušam, ne da bi si risala predstave in pričakovanja ob njem. Ob tem pa se zavedam tudi svojih odzivov, dovolim si priznati, da včasih nimam takoj odgovora, da nisem vsevedna, in to brez obsojanj sprejemam tudi v sebi.«

Torej nas sprejemanje sebe in drugih obkroža z vedno večjim mirom, ki se ga lahko naučimo z metodo MBSR, pa naj opravljamo poklic zdravnika, učitelja, trgovca, menedžerja, naj se ukvarjamo s svojo brezposelnostjo in preživetjem ali s starševstvom ...

»Ja, vendar tu ne gre le za znanje. To ni nekaj, kar si bomo prebrali – seveda nam lahko koristi, če si preberemo knjigo o čuječnosti, a treba jo je izkusiti, vaditi. Z njo spreminjamo vzorec dojemanja sveta okoli sebe in v sebi, vidimo širšo sliko. Več vadimo, bolje nam gre, saj s čuječnostjo dobesedno spremenimo aktivnost, povezave med deli možganov, dokazujejo različne raziskave s področja nevroznanosti. Z MRI so ugotavljali, da imajo dolgoletni meditatorji strukturne razlike tako v sivi kot beli možganovini v primerjavi s kontrolno skupino, o vplivu sproščenega odziva na znižanje krvnega tlaka pa je že leta 1974 pisal harvardski profesor dr. Benson (pri katerem se je izobraževala tudi mag. Tjaša Šubic, op. a.), pozneje seveda še številni drugi. Metaanaliza iz leta 2004 je povzela, da je MBSR koristen za posameznike z različnimi zdravstvenimi težavami: za zmanjševanje anksioznosti, depresije, izboljšanje imunosti, lažje spopadanje s kronično bolečino ter ima številne druge koristne učinke. Na Oxfordu so razvili tudi različico programa MBCT, ki je prilagojena posebej za depresivno motnjo.

Branje ne bo dovolj. Treba bo vaditi!

»Čuječnost vadimo tako, da si vzamemo nekaj časa vsak dan; lahko sede, leže, v počasni hoji; spremljamo občutke v telesu in dihanje; nekaj, kar je prisotno v tistem trenutku. Poleg meditacije pa je pomembno, da vadimo in torej živimo čuječnost v vsaki minuti dneva.«

Tudi zjutraj, ko se nam mudi, otrok pa ne sodeluje ...

»Seveda, takrat imamo idealno priložnost opazovati svoj napredek. Najprej preverimo svoje počutje. In si dovolimo, da se počutimo tako, kot se, kar nam pomaga, da npr. jeze, občutka nemoči idr. ne stopnjujemo. Opazujemo, kaj se nam dogaja s telesom, kaj je prisotno v tem trenutku, kakšen je dejanski položaj. S tem pridobimo čas, v katerem vidimo širšo in realnejšo sliko. In če se odločimo, tudi sami oblečemo otroka. Seveda mu lahko jasno povemo, da to ni v redu in da se bomo o tem pogovorili pozneje. Pri čuječem odzivanju ne gre za permisivno vzgojo, temveč za to, da se primerno odzovemo, torej lahko tudi s kaznijo, lahko se tudi razjezimo ali popustimo. Najbolj pomembno je, da se odločimo za čuječ odziv, namesto da bi se odzvali avtomatično. Enako velja v partnerskih, poslovnih in vseh drugih odnosih – torej ne obsojamo sebe in ne pridigamo drugim.

Še preden odpustimo drugim, odpustimo sebi

Največji izziv na začetku izvajanja čuječnosti je torej sprejemanje svojih občutkov, dejanj ... In dopuščanje vseh čustev, ki buhtijo znotraj nas in za katere imamo včasih občutek, da nas hočejo nenadzorovano nadvladati ... S tem, ko si dopustimo čutiti, tudi če je neprijetno, omogočamo, da pride do spremembe. Zakaj?

»Največkrat to, kar doživljamo, povežemo z nečim znanim (npr. izkušnjo iz preteklosti) ter ustvarimo dramo, ki nima resnične povezave z danim trenutkom. S čuječnostjo si pomagamo tako, da vemo, kaj delamo in govorimo, da je okoliščinam primerno, brez vse krame iz preteklosti in strahov pred morebitno prihodnostjo.«

Ko izklopimo samodejnega pilota ... zaživimo

Večinoma se na dražljaje (dogodke, osebe, izzive) odzivamo avtomatično, kot smo vajeni iz preteklih situacij. Smo na nekakšnem avtopilotu. Ta način je včasih ustrezen (npr. ne odločam se vsakič sproti, kateri pedal v avtomobilu je plin in kateri zavora, avtomatično pritisnem pravo), mnogokrat ali večinoma pa ne. Zaradi svojih globokih vzorcev in navad namreč nismo sposobni doživeti situacije, odnosa, trenutka takšnega, kot je, temveč ga doživljamo tako, kot si ga tisti trenutek predstavljamo. Povežemo se s tem, kar smo že doživeli, ter imamo občutek in dejansko verjamemo, da je spet enako. Tako se življenje kar naprej ponavlja, hkrati tudi kar naprej 'padamo' v podobne situacije. S čuječnostjo poleg avtoceste, po kateri smo se vedno navajeni voziti, odpremo še nove poti in nove povezave (v našem primeru nevronske povezave) ter jih uporabimo, ko je to potrebno. Odkrivamo torej svoje vzorce, navade, avtomatične odzive, jih osvetlimo in si tako damo možnost, da kaj spremenimo. Zelo pomemben vidik je nepresojanje – navadno namreč sodimo, še preden sploh zaznamo dejanski položaj.

In tako odluščimo tudi stres iz svojega življenja!

»Program MBSR je eden najučinkovitejših in najbolj raziskanih programov za odpravljanje stresa. Temelji na razvijanju in uporabi čuječnosti v vsakdanjem življenju. Oblikovan je tako, da pomaga pri učenju novih možnosti soočanja s težkimi fizičnimi občutki, čustvi in razpoloženji. Prav vsak od nas je namreč tisti, ki je glavna osnova lastnega čuječega, zadovoljnega življenja. In potem se tak način samo še širi navzven, na vse, ki so nam blizu, ki jih imamo radi in nam je mar, da skupaj ... živimo,« je slikovita Tjaša Šubic, dr. med., ki za več lahkosti, sproščenosti, dobrega počutja, zdravja in osebnostne rasti vadbo čuječnosti priporoča vsakomur, saj smo v zahodnem svetu preveč oddaljeni od sebe, posledica pa so bolezni, razočaranje nad življenjem, depresije. Zato vsako leto vodi številne skupine na tečajih programa MBSR v Sloveniji. Vodi delavnice čuječnosti in na strokovnih srečanjih predava o pomembnosti čuječnosti za zdravje.

Osemtedenski tečaj MBSR se začenja v sredini oktobra v Kranju in Ljubljani (več na www.mbsr.si), poglobljena delavnica se je dogajala med 14. in 16. oktobrom na Mind-body vikendu hotelov LifeClass (http://bit.ly/2dtFwfp) v petzvezdičnem hotelu Grand Hotel Portorož, kjer je udeležence skozi uporabne tehnike sproščanja in uravnavanja stresa tri dni vodila mag. Tjaša Šubic.

»Delavnica je potekala deloma kot podajanje teoretičnih osnov, v večjem delu pa v obliki praktičnih vaj. Pomembno je namreč, da vsak udeleženec sam izkusi, kakšni so učinki čuječnostne vadbe. Vadili bomo sede, leže, v gibanju – čuječe, poleg tega bodo vključene določene dodatne vaje, ki spodbujajo čuječnost. Z vadbo čuječnosti so gostje v enem vikendu sposobni videti svoje življenje drugače, sveže, z odstranitvijo umskih vozlov in napetosti, da se bodo lažje soočali z različnimi življenjskimi izzivi. 

Besedilo: Petra Arula. Fotografiji: Oto Žan

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču