Bodeča neža ali brezstebelna kompava ima v magičnih zapisih še eno zelo lepo ime, imenujejo jo namreč tudi srebrno sonce.
In res nas gleda z vso to svojo svetlobo in leskom, seveda pa samo takrat, ko je svetlo in ne dežuje, v slabem vremenu in ponoči svoj krasen cvet raje zapre. Domuje v Alpah osrednje Evrope. Prav v jesenskem času pa je ena izmed rožic, ki jo še vedno lahko vidimo, kako nam sveti v gorah.
Bog groma Thor
Spada med bodeče rastline, ki jim vlada božanstvo groma Thor. Včasih so verjeli, da je bodečo nežo bog Thor zagotovo razsvetlil in posvetlil ravno z gromom. In res vas bo bodeča neža varovala pred strelami in gromi. Dobro naj bi jo nekdaj poznali in opazovali tudi vremenarji, ki so lahko glede na njeno odprtost oziroma zaprtost cvetov napovedali, kakšno vreme se obeta.
Proti urokom
Zaradi njene grenkobe so jo uporabljali tudi v oljih, s katerimi so oljili telo, da bi iz njega prišlo vse hudo in slabo, telo in duh pa naj bi bila po takem obredu povsem očiščena.
Njene korenine pa so uporabljali tudi proti urokom in uročenosti. Tisti, ki je menil, da je bil nad njega poslan urok, je moral dobro prežvečiti korenino bodeče neže. Ko so sok posrkali, so preostanek izpljunili. Da se urok ne bi vrnil, so morali še nadaljnjih sedem dni pri sebi nositi drugo korenino bodeče neže, nato pa jo zakopati v zemljo. Urok naj bi bil tako premagan in odposlan tistemu, ki ga je poslal.
Čislana v srednjem veku
V srednjem veku naj bi angel Charlemagneu pokazal, kako se bodeča neža lahko uporabi proti epidemiji kuge, ki je pobila številne njegove vojake. Tako naj bi latinsko ime nakazovalo, da je bila imenovana po Karlmangnu ali Karlu Velikemu.
Srednjeveške čarovnice so verjele, da lahko bodeča neža prenaša energije drugih ljudi ali živali na tistega, ki jo je nosil oziroma imel pri sebi. Še eno prepričanje je bilo zelo močno prisotno v srednjem veku, in sicer je bilo namenjeno predvsem moškim: bodeča neža naj bi bila izvrsten afrodiziak. Verjeli so, da tisti moški, ki uživa kuhane korenine bodeče neže, pridobi neverjetno spolno moč in energijo žrebca. Da bi bila to prepričanje in namera učinkovita, je bilo treba bodečo nežo pozorno gojiti in nato pripraviti korenino po predpisanem ritualu, ki je vključeval tako sajenje in spravilo le pod novo luno, točno ob polnoči, zemlja, v katero so bodečo nežo posadili, pa je morala biti pognojena s semensko tekočino črnega žrebca.
Pozneje naj bi bilo dovolj, če so fantje spili le napitek (čaj) iz korenin; menda se jim ni moglo upreti nobeno dekle.
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
