Nina Kasandra Klun: Magične živali

6. 12. 2018 | Vir: Jana
Deli
Nina Kasandra Klun: Magične živali (foto: SHUTTERSTOCK)
SHUTTERSTOCK

Z živalmi je človek povezan od nekdaj. 

Modri človek pradavnine je vedel, da je žival enakovredna sopotnica bivanja v naravi in na celotnem planetu Zemlja. Zato jih je opazoval, poskušal bivati v njihovi v bližini in se od njih učiti. Občudoval je moč, ki jo imajo, njihove drugačne sposobnosti, čute …Poskušal se je naučiti njihovega jezika in zaznavanja. Žival ga je na primer veliko prej opozorila na nevarnosti, kot jih je zaznal sam. Zato je bilo vsako življenje človeka na Zemlji bogatejše, če je hodil po svoji poti z živalmi ob sebi. Vedeli so namreč tudi, da je žival bližje sami naravi, zato so bile zaželjne v magičnih krogih in ritualih. Tako je številnim živalim izkazal posebno čaščenje, videl jih je v povezavi z različnimi božanstvi. Dijano so tako upodabljali v družbi psov, žaba je bila ob strani Hekate, vrana je bila povezana s Persefono, kozel s Panom, Atena pa s sovo.

Demonizirane živali in čarovnice

Tudi čarovnice so nekaj izjemnih živali 'posvojile' skozi svoje delovanje. Živali so jim pomenile boljši stik, komunikacijo z dušnim svetom. V srednjem veku pa je krščanstvo začelo razlagati, da so živali čarovnic in čarovnikov nekakšni agenti demonov in so v hudičevih rokah. S preganjanjem čarovništva so kratko potegnile tudi živali. Verjeli so namreč, da ima čarovnica moč, da se lahko spremeni v žival ali pa začara koga drugega vanjo. Šlo je tudi tako daleč, da so žensko, ki so jo želeli obtožiti čarovništva, zaprli v ječo in čakali tako dolgo, dokler se zraven nje ni pokazala žival, pa čeprav je bila to samo muha ali hrošč. To je bil v srednjem veku znak, da je ženska čarovnica.

Verovanja iz srednjega veka

Tako je precej živali, ki so jih v srednjem veku povezovali s čarovnicami, še danes ostalo precej na slabem glasu.

Zelo dober primer je črna mačka, ki se ji marsikdo odreče samo zato, ker je črna in nekateri morda še danes mislijo, da je povezana s slabimi energijami in demoni. Čarovnice naj bi prevzele mačjo obliko in tudi njenih devet življenj, mačka pa naj bi bila njena pomočnica pri čarih. Danes vemo, da je prav mačka izjemna v svojih občutenjih glede slabih energij, duhov in tudi sveta, ki ga človek ne vidi.

Vrana/krokar je še ena izjemna žival, za katero so verjeli, da se vanjo, takrat, ko želi odleteti drugam, spremeni čarovnica. Krokarji naj bi v srednjem veku tudi sedli na metlo čarovnice in poleteli z njo. Še danes imajo slab sloves, saj se jih marsikdo boji. Pa žal niti ne vedo, zakaj.

Netopirji so nočne živali, zato so jih od vedno povezovali s čarovnicami. Verjeli so, da se čarovnica spremeni vanje, da bi ponoči bolje videla, in tako lažje opravila svoje nočne čarovniške podvige. Iz netopirjev so se potem razvili tudi vampirji, zgodba torej, ki je prisotna vse do današnjih časov.

Peteline so imeli za magične živali, ki so jih pogosto žrtvovali v raznih obredih. Verjeli so, da petelin predstavlja svetlobo in dobroto. V čarih pa so pomagali pri priklicu dežja in neurij.

Pes, zlasti če je bil črn, je tudi veljal za čarovniškega kompanjona. Verjeli so, da se čarovnica spremeni vanj, ko želi spremeniti obliko, da je ne bi prepoznali in da bi lahko določeno osebo začarala.

Pravi zajec naj bi bil enkratna preobleka za čarovnico, zato je bil tudi zajec močno povezan s čarovništvom. Celo tako daleč je šlo, da so nekdaj verjeli, ako zajec prečka pot, to pomeni nesrečo.

Kača ima dolgo zgodovino magične živali. Uporabljali naj bi jih tudi v ritualih, iz kačjega strupa pripravljali zvarke … Obenem pa je treba poudariti, da je kača, če jo vidimo, res izjemno magično sporočilo tudi v današnjih časih, a kot izjemna simbolna zdravilka.

V Afriki so verjeli, da se čarovnice lahko spremenijo v hijene in leoparde, da ostanejo drugim neprepoznavne.

Omeniti je treba še pajke in krastače, ki so velikokrat upodobljeni s čarovnicami. Pajek v bližini je pomenil, da ima čarovnica okoli sebe posebno podporo in moč, krastače pa so v čare, rituale dodajale posebne magične uvide.

Besedilo: Nina Kasandra Klun // Fotografija: Shutterstock

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču