Maja Korošak: Učenje je stalnica, vse drugo so spremembe

Po dolgih letih profesionalnega ukvarjanja s pisanjem in mediji (devet let je bila tudi odgovorna urednica Naše žene), predvsem pa po rojstvu otroka si je Maja zaželela več neposrednega dela z ljudmi. In to željo več kot očitno tudi uresničuje.

Z vsemi stvarmi, s katerimi se trenutno ukvarja, je prišla v stik zaradi novinarskega dela. Najprej z družinsko mediacijo, potem Bachovo cvetno terapijo, geštalt izkustveno družinsko psihoterapijo in nazadnje tudi z brainobrainom, programom za mentalni in osebni razvoj otrok. Že pri novinarstvu so jo najbolj očarale zgodbe ljudi, zato je iz pogovorov z njimi in njihovih pripovedovanj napisala tri knjige: Pomoč Bachovih kapljic; Postavitev družine, odložimo bremena družinske prtljage in Srečevanja: resnične zgodbe iz patronaže. Prav pred izidom je nova knjiga o postavitvi družine, piše pa že svojo peto, tokrat biografijo.

V simpatični samopredstavitvi Maja zelo na kratko razkrije zelo veliko: »Moja stalnica je učenje, vse drugo so spremembe. Za to poskrbim sama, če sem pri tem prepočasna, pa tudi drugi. Moja srečna zvezda je moj sin, moj življenjski moto pa: 'Sem, kar sem. Nič več in nič manj.' Ko sem v naravi, se mi zdi svet popoln.« 

Prav zato jo je pritegnila tudi Bachova cvetna terapija, ki jo je, ko je sama izkusila njene blagodejne učinke, do konca očarala.

Kot pišete, 'zdravljenje z Bachovimi cvetnimi esencami pomeni predvsem zrenje vase ter poglabljanje v težave drugih ljudi in njihova čustvena stanja'. To zveni precej podobno drugim alternativnim in newageevskim pristopom. Ga lahko opišete s preprostejšimi besedami?

»Cvetno terapijo je v tridesetih letih prejšnjega stoletja odkril Edward Bach, angleški zdravnik in znanstvenik. Želel je najti preprosto zdravilo brez stranskih učinkov, da bi se z njim lahko ljudje tudi sami zdravili. Prepričan je bil, da je pravi vzrok bolezni v dalj časa trajajočih negativnih čustvenih stanjih in našel rešitev v esencah cvetov iz narave. Bachove esence nas vračajo k samim sebi, ko smo na primer pretirano zaskrbljeni (krinkar), nam manjka koncentracije (cvetni popek divjega kostanja) ali ne moremo umiriti svojih misli (beli kostanj). Pomagajo nam, ko se prepiramo z usodo, nočemo pa vzeti življenja v svoje roke (vrba), ali ko se v mislih preveč zadržujemo v preteklosti (kovačnik) ... Bach je vseh 38 esenc preizkusil tudi na sebi. Ker je tako močno verjel v zdravilo, ki bi zdravilo vse ljudi, je zapustil svojo zdravniško prakso v ugledni londonski četrti, premoženje razdal in se preselil na angleško podeželje. Laboratorij je zamenjal za naravo, znanstveno dokazovanje pa za intuitivni uvid in osebno izkušnjo.«

Pri Bachovi terapiji je eden od načinov izbire prave kombinacije za nekega človeka pogovor. Koliko vam vaša izobrazba in študij psihoterapije pri tem pomagata in koliko je pomemben človekov notranji občutek?

»Bach ni bil psihoterapevt, a je natančno opazoval ljudi in njihova čustvena stanja. Že zelo zgodaj jih je uredil in klasificiral ter potem iskal in tudi našel pravo esenco zanje. Bachova cvetna terapija je zelo preprost sistem, ki se ga da naučiti, podrobnosti pa pridejo s prakso, predvsem z lastnimi izkušnjami. Priporočljivo je, da vsak Bachov terapevt delovanje esenc preizkusi tudi na sebi, saj tako najlaže prepozna čustvena stanja pri drugih ljudeh. Pomaga si lahko tudi z intuitivnim izborom ali izborom na slepo – fotografija cveta, ki nekoga najbolj pritegne, ali število, ki ga izreče (esence so označene s števili), ali steklenička, ki se znajde v njegovi roki.

Zaradi študija psihoterapije sem pozorna tudi na lastne odzive in doživljanje klienta. Iz pogovora namreč ne moreš izvedeti vsega, saj se ljudje svojih stanj pogosto niti ne zavedajo. Po kapljice je na primer prišla neka ženska in zatrjevala, da noče biti tako oblastna, kot je bila njena mama, da je strpna do drugih ljudi in se ne želi vtikati vanje. Pa mi moj notranji odziv pravi, da je v resnici prav takšna, le da se tega ne zaveda. Prepričana sem, da jo tudi drugi ljudje doživljajo podobno in da zaradi tega zahaja v težave. Zato je pri meni dobila vinsko trto. Pozneje je poročala, da se je po jemanju kapljic počutila veliko bolje.«

Kaj pa druge vaše stranke?

»Na terapijo se na splošno dobro odzivajo. Zaradi izjemno blagega delovanja velikokrat niti ne morejo verjeti, da jim je zares pomagalo prav to. So pa nekateri morda premalo vztrajni. Včasih namreč ni dovolj, da kapljice uživamo mesec dni, v nekaterih primerih je potrebnih več mesecev, celo leto ali dve leti, da se pokaže njihov pravi učinek.«

Z Majo Korošak sva se imeli čas dotakniti le ene od njenih dejavnosti, mene pa zanima, kje se v tej zahtevni zbirki resnično najde, kje je najbolj tista 'prava'. »Če si izposodim jezik Bachove cvetne terapije, sem stoklasa (divji oves) – z več talenti in veliko zanimanji,« reče. Malo zavida ljudem, ki se znajo posvetiti eni stvari in so strokovnjaki na določenem področju. Včasih se ji zdi, da zato nekaj zamuja. Ampak takšna je in prav takšna je prava. Najbolj pa zacveti v odkritem pogovoru, naj bo svetovalni, terapevtski ali prijateljski.

Besedilo: Katarina Mahnič // Fotografije: shutterstock, osebni arhiv

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču