Mojca Gregorčič: Dnevno zahajamo v stanje hipnoze

Z Mojco Gregorčič, avtorico priročnika Uporabna astrologija, ki deluje v okviru Centra M – centra za osebno rast in večjo kakovost življenja, smo iskali odgovore na vprašanja, zakaj otroku izdelati astrološko karto, o igri usode in naključjih, o večnem 'kaj bi bilo, če bi bilo', in še marsikaj. Za konec smo teorijo preizkusili še v praksi.

Kakšno prednost ima v življenju nekdo, ki ima izdelano astrološko karto, pred tistim, ki je nima?

Čeprav je astrološka karta naš osnovni zemljevid, nam brez ustrezne razlage ne pomaga kaj dosti. Prednost imamo tako predvsem v primeru, če karto razumemo. Naloga astrologa je, da je odkrit in direkten. Uporabljamo tudi bolj progresirane karte za razlago prihodnosti enega leta, pri čemer stvari niso vezane na datum, ampak služijo kot vodnik za priložnosti, na katere moramo biti še posebno pozorni. Spremembe, ki se ob tem dogajajo, pa so lahko tako velike kot majhne.

V čem se ločita meditacija in hipnoza?

Se ne ločita, ker se stalno prepletata. Meditacija je telesni del sproščanja, ob hipnozi pa osvobodimo zavest. Prestopiti to mejo je najtežje, še zlasti pri ljudeh, ki veliko analizirajo. V resnici pa smo nezavedno večkrat na dan vsi v stanju hipnoze. Pri tem ne gre za sen, čeprav osnova besede iz tega izvira, ampak za koncentracijo. Tako večkrat na dan zaidemo v stanje hipnoze, a se tega niti ne zavedamo, ko denimo poslušamo glasbo, gledamo film, beremo knjigo ... To nam pove, da je to naše najbolj naravno in sproščeno stanje.

Se je v življenju vredno ukvarjati z vprašanjem: kaj bi bilo, če bi bilo?

Ne, saj nimamo ničelnega poskusa. Pomembno je, da živiš tukaj in zdaj. Izkoristi trenutek, vloži vanj vse, kar znaš, zmoreš in želiš. Delaj pošteno in kakovostno zase, za druge in višje dobro. To so osnovna vodila, da boš v miru živel in imel rezultate. To so zgodbe vztrajanja, ko se zjutraj zbudiš in zvečer zaspiš z isto mislijo in v dobrih vibracijah.

Imamo ženske res bolj razvito intuicijo kot moški?

Ženske imamo neprimerno večjo intuicijo kot moški, je pa vprašanje, koliko si v tem zaupamo. Pri tem ne gre toliko za tisto navidezno samozavest, ki jo kažemo svetu, temveč tisto, ki jo skrivamo v sebi in je resnični odsev nas, in ne naših mask, ki jih nosimo vsakodnevno v svojih preštevilnih vlogah. Intuicija ženske in samozavest moškega je odlična, zmagovalna kombinacija.

Kje pa ima svoje mesto karma in kaj nam sporoča deja vu?

Karma ali genetika – s tem, mislim na tisto kolektivno genetiko naših prednikov – je v resnici ena in ista zadeva. Je del nas, je naša lekcija, da smo sposobni stopiti na drugo stran, pogledati realno na problem, usvojiti in ne nazadnje predelati to izkušnjo, da gremo lahko naprej. Za to skrbi Saturn, za katerega čas ne obstaja. Iz tega razloga se marsikdaj v življenju vrtimo v istih zgodbah, le akterji so različni. Situacije imajo isti konec, mi se iz tega ničesar ne naučimo, namesto da bi se zavedali, da so ljudje, ki jih srečamo v življenju, naša ogledala, naša refleksija pri tem pa preseči sebe in svoj ego. Deja vu pa ima mesto v našem daljnem spominu. Ko z nekom, ki ga vidimo prvič v življenju, občutimo tisto močno kemijo, je to znamenje, da smo se nekoč nekje že srečali. Zagotovo ne v isti vlogi, a neke vezi preteklosti so in bodo obstajale.

Ali je res, da se na hipnozo in astrologijo odpravimo v dveh primerih: ko težimo k neki najvišji stopnji samozavedanja ali pa ko smo na najnižji točki v življenju in ne najdemo več izhoda?

Drži. Pomoč poiščemo, ko smo v težavah ali iščemo napredek. Ko nam je dobro, ne potrebujemo nikogar. Profili ljudi, ki prihajajo k meni, so zelo različni, je pa med njimi tudi veliko uspešnih ljudi, ki si želijo nekaj več. Na astrologijo hodijo predvsem ženske med 18. in 65. letom starosti, medtem ko so obiskovalci hipnoze predvsem moški. Je pa skupno vsem, da so večno neizpeta tema predvsem odnosi na vseh ravneh. Sledijo obiski iz razloga želje po vedenju, kako izboljšati samozavest, kako se znebiti določenih strahov, odvisnosti od cigaret, hrane, v manjši meri pa tudi zaradi drugih vzgibov.

So nekateri najvidnejši voditelji, ki so kovali našo zgodovino, lahko vplivali na množice z množično hipnozo? Ne nazadnje pa se danes množična hipnoza manifestira skozi manipulacije, npr. pospeševanje prodaje in marketinga ...

V prvem primeru gre predvsem za osebe, ki ljudi pritegnejo s svojo karizmo, naklonjen pa jim mora biti tudi čas. Pri nobeni hipnozi namreč ne moremo vsiliti nečesa, česar človek ali ljudje na drugi strani niso pripravljeni sprejeti. Kar zadeva marketinško hipnozo, pa ta seveda obstaja, zato nekatere ljudi lažje prepričamo, in ravno ti so cilj marketinških prijemov. Pri potrošniških reklamah so na udaru tudi otroci, ki so do začetka vstopa v šolo večji del dneva v hipnotičnem stanju. Drugače rečeno, skoraj vse, kar vidijo in slišijo, v 90 odstotkih ostane v njihovi podzavesti.

Vse se torej vrti okoli naše psihe in podzavesti, ta pa je pogosto tudi izvor večine naših bolezni. Menite, da bi bili ljudje, če bi bili bolj dovzetni za hipnoze in tovrstna dognanja, tudi bolj zdravi?

Vse, kar je potlačeno, je nekje prikrito in deluje navznoter. Naša podzavest se nikoli ne ustavi, ampak stalno producira. Vsa hipnotična stanja so v resnici čustvena stanja. Številna med njimi so neustrezna za nas, zato posledično delujejo na naše zdravje. Četudi se to morda sprva ne opazi, pozneje pride do telesnega odziva, naj bo to upad odpornosti, spremembe na koži, laseh ali bolezni srca, notranjih organov, predvsem kot odgovor tudi avtoimunske bolezni.

Koliko ima človek možnosti, da sam kreira svoje življenje, če pa pravite, da je naša življenjska pot začrtana že z rojstvom. Kaj torej v naših življenjih igra glavno vlogo: naključja ali usoda?

Naključij ni, je zgolj usoda. Imamo začrtano pot s 15 odstotki zavestnega uma, ki ga lahko krojimo sami, a le redki ga izkoristijo. Dobro se je soočiti s tem tako, da se prepustimo in priznamo sebi in drugim, da vsega ne zmoremo sami. To pomeni zaupanje nam in univerzumu, da četudi v dani situaciji, ki nam jo na pot pripelje življenje, ni vse v naših rokah, naredimo najboljše, kar v danem trenutku lahko. Zase in za druge.

Kdo torej smo oziroma kakšen je vpliv okolja, družbe, vzgoje itd. na našo osebnost?

Geni, okolje in kolektivna zavest so združena celota. Osnova vsega, tako dobre kot slabe stvari, pa so prtljaga naših prednikov. S tem je treba živeti in namesto izgovorov poiskati potenciale, priložnosti, talente. Prav zato je še posebno pri otrocih pomembno, da ne prihaja do zlomljenih duš, ki se nato razvijejo v nezadovoljne 'luzerje'. Zanimiva je teorija strokovnjaka za vzgojo o povezavi med samopodobo in samospoštovanjem. Vsak otrok bi moral do 12. leta najti stvar, v kateri resnično blesti. Če tega nima, ne bo razvil samozavesti, ampak bo namesto tega vpeljal samopodobo, ki bo temeljila na tem, kdo so njegovi starši, kaj imajo doma itd. Samopodoba se ustvari, medtem ko samozavest je ali je ni.

Astrologija nam pokaže, kaj se skriva v nas. Bi bilo torej smiselno, da dajo starši že otroku izdelati astrološko karto in tako izvedo, v katero smer ga v življenju spodbujati?

Smiselno je, a ne pred 3. letom, ker so otroci takrat še preveč pod vplivom mame. Astrološka karta naj v tem primeru služi predvsem kot smernica, kateri so otrokovi talenti in močne točke, na katerih je smiselno graditi. V tem primeru ne bo prihajalo do zgodb, ko preambiciozni starši vztrajajo, da njihov potomec vse zmore in zna, pozabljajo pa na tisto najpomembnejše – njegovo otroštvo. Otrok mora biti otrok. In tudi odrasli bi morali gojiti otroka v sebi skozi vse življenje.

Tudi staršem naj ne bi bili poslani naključno, ampak si jih sami izberemo ...

Res je. Po zakonu karme si starše izberemo sami, ker potrebujemo določeno izkušnjo, da usvojimo lekcijo.

Kako pa je s horoskopi, ki ne obidejo skoraj nobene revije?

Pravi astrologi to jemljemo z rezervo. Včasih se ob tem nasmejimo, spet drugič kaj napišemo, a bolj zato, ker to želijo ljudje. Vedeti je treba, da horoskop, kot ga prebiramo v revijah, izhaja zgolj iz Sončevega znamenja, medtem ko imamo še devet planetov in 12 astroloških hiš, ki pomembno vplivajo na nas. Če berete horoskop, upoštevajte vsaj svoj podznak. Seveda vselej nekaj drži, a niti približno ne vse. Tudi astrološka karta mora biti povezana s trenutkom na nebu. Šele ko upoštevamo vse te elemente, lahko dobimo popolno sliko.

Življenje so torej energije. Kaj se po vašem mnenju zgodi z našo energijo, ko umremo?

Energije ostanejo in se preoblikujejo, kar vidimo tudi iz kart naših prejšnjih življenj. Temu se posveča predvsem karmična astrologija, medtem ko sama raje delam v trenutku tu in zdaj. Treba je preseči preteklost in nadgraditi sedanji čas, saj je edini, ki ga lahko kreiraš in si zanj odgovoren, da iz njega sooblikuješ življenje po svoji meri.

Besedilo: Tjaša Platovšek // Fotografije: Shutterstock, Primož Predalič

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord