Začni tako: jaz sem, jaz obstajam. To je najbolj naravno spoznanje in védenje. Občutek bivanja spontano doživljaš kot 'Jaz sem'. Tega te nihče ni naučil. Zavedaj se tega preprostega občutka, ne da bi ga povezoval z drugimi mislimi. Občuti, kako je biti preprosto prisoten v tem trenutku, ne da bi se oklepal kakršne koli namere. Ne dotakni se nobene misli, ki ti pravi, da počneš kaj posebnega. Ostani tih v sebi. Če te nenadoma preplavi val misli, naj te ne zajame panika. Ni ti jih treba nadzorovati ali potlačiti.
Enostavno dopusti, da se igrajo po svoje, ne vpletaj se. Nepristransko jih opazuj. Ostani brez namer. Ostani tih.
Predstavljaj si, da stojiš na peronu železniške postaje. Vlaki prihajajo drug za drugim in se ustavljajo, njihova vrata se odpirajo in zapirajo, nato se odpeljejo dalje. Ni ti treba vstopiti. Enako je z mislimi. Preprosto jih opazuj, kako se pojavljajo na zaslonu zavesti, ne da bi se povezal z njimi. Ne vpletaj se. Tako misli kot občutki se bodo oddaljili sami po sebi, ne da bi jih bilo treba siliti k temu.
Ostani nepristranski. Bodi z zavedanjem kot zavedanje sámo. Občuti, kako se pretaka dih, brez napora, želje ali naprezanja. Opazuj, kako delujejo čutila, kot tudi občutek za znotraj in za zunaj; vsak premik se zgodi sam od sebe, nenačrtovano in neprisiljeno.
Tiho opazuj, kar vznikne kot misel, vtis, premik, le da je zdaj manj zanimanja zanje. Vse vznika, vendar te ne prevzame. Vse to mirno opazuješ. Celo občutenje sebe, občutek ‘Jaz sem’ se pojavlja znotraj čiste zavesti. Ne trudi se bolj, kot je potrebno. Tukaj si. Tvoj resnični Jaz je to, kar ničesar ne ustvarja niti ne izničuje, kar ne usmerja dejavnosti in na kar dejavnost nima vpliva, ki se zaveda brez napora in je nepristranski. Ni ne zadaj ne spredaj, ne zgoraj ne spodaj, saj ni zgolj še en pojav. Je neumeščen, nerojen in brezmejen zavedajoč se Jaz.
Zdaj opazuj opazovalca: »Kdo sem jaz?« Raziskuj v sebi, a ostani tih in čuječe pozoren. Ne nabiraj nobenih odgovorov ali namigov. Odgovor bi bil in je lahko zgolj in samo mnenje, ideja ali še ena predstava. Ne navezuj se na nobeno idejo. Preusmeri pozornost od predmeta k tistemu, ki predmete opazuje. Kaj in kje je tisti, ki opazuje? Ostani tih in nepristranski. Zdaj bi opazovanje moralo biti že bolj osredotočeno.
Znova opazuj občutek ‘Jaz sem’. Kaj je ta ‘jaz’? Od kod se pojavi?
Opazuj. Kaj ugotavljaš?
Za več branja!
Tekst, ki ste ga pravkar prebrali, smo si z dovoljenjem založbe Primus izposodili iz Moojijeve knjige Preden sem - Neposredno prepoznavanje resnice.
Na spletni strani založbe lahko knjigo tudi virtualno prelistate.
Vabljeni k branju!
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču