Človek se je vedno ravnal po naravi in njenih zakonih. In za ta čas v letu, ko se Sonce in poletje poslovita, so vedeli, da prihaja čas teme, mraza, ledu in čas smrti.
Če je bila zima res hladna, je navadno poginilo precej živine, pomrznilo je rastlinje. To je bil čas, ko hrane nikakor ni bilo v izobilju. Ljudje so bili bolj lačni kot siti. Zato si lahko samo predstavljamo, kakšno srečo je prinesla pomlad, ko je sončna energija spet zagnala novo življenje. Naši predniki so naravo vedno dojemali ciklično, torej, vse se vrača.
Morana
V slovanski mitologiji se je ohranila boginja Morana, ki je poznana kot boginja smrti in zime. Imenovali so jo tudi Morena, Marzena in Mora. Pri Keltih, ki so svojo zapuščino zapustili tudi na naših tleh, je poznana kot Morigen ali Morgana, pri Grkih kot Persefona, pri Rimjanih pa kot Prozerpina. Morana izvira iz indoevropskega korena 'mor', kar pomeni smrt. Na naših tleh je bila bolj prisotna kot bajeslovno bitje, Mora, ki ljudem ni pustila spati, saj je prinašala težke sanje, škodovala živalim. Še vedno se je ohranil izrek 'mora ga je tlačila', kar pomeni, da je imel težke sanje.
Povezava z vodo
Morana je prinašalka dolge zime in temnih noči in je v močni povezavi z vodo. Tako so npr. reke in morja po starem indoevropskem izročilu bili kraj, kjer se svet živih sreča z onnstranstvom. Zanimivo je, da v tem času v kolesju zodiaka začne svojo vladavino škorpijon, ki je vodno znamenje. Njegova esenca pa je meja med svetom živih in svetom mrtvih, on je tisti, ki ima magične sposobnosti komuniciranja s svetovi onkraj. Njegov planet je Pluton, ki nam lahko veliko odkrije, a pred tem je ena sama črna in zelo mračna noč. Torej čas umiranja in vnovičnega rojevanja. Če pomislimo na lastnosti Morane, je treba priznati, da gre vse v isto smer.
Čas kontemplacije
Smo torej v obdobju teme, zime, osebne transformacije, vnovičnega osebnega rojstva in taka obdobja nikoli niso najlažja. A se lahko veliko naučimo o nas samih, življenju, to je čas za odkrivanje najglobljih skrivnosti, čas kontemplacije, notranjih uvidov, magije in čarovnije. Zato seveda ne preseneča, da ima tudi v čarovniškem koledarskem letu pomembno vlogo in se praznuje kot samhain (pomeni konec poletja) ali novo leto čarovnic. Torej, potopimo se v globino, da smo lahko sami s seboj, opravimo z vsem, kar nas bremeni, in se spomladi vrnimo v svetlobo popolnoma prerojeni.
Zahvala prednikom
Vse v tem času se steka v zemljo, tudi za Sonce se zdi, da se skriva nekje v podzemlju. Čas, ko se portal konec oktobra (31. 10.) odpre za komuniciranje z drugimi svetovi, ki ga vodi prav škorpijon, je čisto magičen. Od tu tudi izvor posvetitve, spomina na naše prednike in predvsem v svetu energij je pomembno, da se stare rane zacelijo. Morda se to premalokrat omenja v naši kulturi, a vendar velja, da ko se stare zadeve, rane zacelijo, tiste, ki so se po naših linijah dogodile že globoko pred časom, tudi mi začnemo drugačno življenje, z veliko več harmonije in srčne svobode. Za nas in predvsem za naše naslednike.
Besedilo: Nina Kasandra Klun // Fotografija: Shutterstock
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču