V dobi interneta se zdi, da narašča število duhovnih in spiritualnih vsebin, vse več pa je tudi tistih ljudi, ki zase trdijo, da so visoko duhovni in zatrjujejo, da so bolj odprti, ozaveščeni in pretočni kot povprečna populacija.
Na različnih koncih sveta se naraščajoča popularnost duhovnosti kaže na drugačne načine.
Medtem ko v Indiji že na splošno spoštujejo odprtost do religij, hindujci pa hodijo v katoliške šole, v katerih poučujejo nauke Krišne in Jezusa v istih prostorih. Prav ta združevanja in prepletanja različnih religij na teh prostorih že tradicionalno pripomorejo k večji duhovni razgledanosti in odprtosti do spiritualnega.
Po drugi strani pa v ZDA veljajo za spiritualne že tisti, ki hodijo na vadbo joge, berejo priročnike za samopomoč in se o vsem tem veliko pogovarjajo. Zahodnjaški 'duhovneži' so znani po tem, da svoja modrovanja radi delijo na socialnih omrežjih, s svojim načinom oblačenja vsem okoli sebe sporočajo, da so duhovno osveščeni, njihovi vsakdanji pogovori pa so do zadnjih detajlev prenasičeni s popularnimi duhovnimi premisami. Rado jih prepoznate po izjavah (in samoizpraševanjih) tipa: "Če si vegan, si potem proti vsem tistim, ki to niso?!" Hm.
Prav na zahodu, ki razen rigidne religiozne tradicije šele spoznava duhovna iskanja, zna biti vstop v svet novodobnega nevaren za občutljive ljudi z nizko samopodobo. Pri tem ni problematično samo deljenje duhovnih naukov ter lepih in modrih misli o tem, kaj je prav in kaj ne, problem nastane, ko umanjka iskren pogovor, še posebno pa v trenutku, ko skepsa in vprašanja niso več zaželena. Če boste kdaj soočeni s takšno situacijo, je na mestu vprašanje, ali niste morda padli v kult.
Spoštljivost, odprt odnos, pogovori, kresanje mnenj, vprašanja – vse to na koncu odloča o tem, koga lahko imamo za zares duhovnega človeka in kdo je v spiritualnost padel zgolj po modni muhi. Tatu s spiritualno podobo, ponavljanje manter in prižiganje svečk doma so zgolj zunanji pokazatelji. Dizajn. Modni dodatki. Zgolj po tem namreč ne moremo soditi o resnični poduhovljenosti posameznika. Še več. Prav videz je tu tisti, ki nas rado vara.
Za resnično spiritualno in duhovno visoko razvite ljudi v resnici namreč velja, da:
- Ne obsojajo in sodijo ljudi.
- Ljubijo brezpogojno.
- Svoje poduhovaljenosti ne oglašujejo.
- Zdravijo druge.
- Stremijo k neodvisnosti.
- Se ne oklepajo dogme, temveč ostajajo odprti za resnična in globoka znanja.
Ali povedano bolj preprosto:
- Ko ste najbolj pristni in povezani sami s seboj, ste najbolj spiritualni. Duhovno razviti ljudje so običajno tudi prijazni in sočutni. Ko duhovno razviti ljudje pri sebi (in v sebi) odkrijejo laži ali izgovore, si jih odkrito priznajo in raziščejo, od kje izvirajo. Resnično duhovni raziskujejo sebe in čistijo pred svojim pragom. Ti ljudje vedo, da se odgovori na vsa velika vprašanja skrivajo v njih samih. Zato jih tam tudi iščejo.
Prava duhovnost je skratka enostavna, pa vendar pristna, naravna in globoka. Prava duhovnost je tudi preprosta in ne kričava ali bahava.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
