Ko smo otroci, svet in stvari vidimo zelo drugače kot nato, ko odrastemo. V svojem pogledu smo bolj čisti, bolj pristni, bolj ... duša. Potem pa se nam zgodi ...
Kaj natančno se nam zgodi, je odlično ubesedil kar mojster Osho. Vabimo vas zato k branju naslednjega odlomka, ki smo ga izbrali iz Oshojeve uspešnice ZLATA ZRNA!
Naj živi pogum!
Vsak otrok razume, da sam svet vidi drugače kot njegovi starši. Ko gre za gledanje, je to popolnoma gotovo.
Njegove vrednote so drugačne. Lahko bo zbiral lupine školjk na obali, pa bodo starši rekli: »Vrzi jih stran. Zakaj zapravljaš čas?«
Zanj pa so bile tako lepe. Sam lahko vidi razliko, vidi lahko, da so njegove vrednote drugačne.
Starši se pehajo za denarjem, on pa želi zbirati metulje. Ne vidi, zakaj jih tako zanima denar: »Kaj pa bosta počela z njim?«
In njegovi starši ne vidijo, kaj bo počel z vsemi metulji ali vsemi cvetlicami, ki jih zbira.
Vsak otrok prej ali slej izve, da razlike obstajajo. Edini problem je v tem, da se boji zatrjevati, da ima prav.
Kar zadeva njega, bi ga morali pustiti pri miru. Gre le za vprašanje določene mere poguma – ki ga ne primanjkuje niti otrokom, vendar je celotna družba urejena tako, da je tarča obsojanja celo lepa lastnost, kot je pogum pri otroku.
Če starši resnično ljubijo otroke, jim bodo pomagali biti pogumni celo, ko s pogumom nasprotujejo njim samim. Pomagali jim bodo biti pogumni proti učiteljem, proti družbi, proti komur koli, ki bi hotel uničiti njihovo individualnost.
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del