»Kdor je živ, je žival. Ampak ljudi učijo: ’Niste žival, živali so precej pod vami. Ste ljudje.’ Vcepili so vam lažni občutek večvrednosti. Obstoju se vse zdi enako – drevesa, ptice, živali, ljudje. V obstoju je vse sprejeto prav takšno, kakršno je, in ni obsojanja.«
Osho, sodobni mistik, čigar življenje in delo tudi danes vpliva na milijone ljudi po celem svetu, se je po mnenju žirije Sunday Timesa uvrstil na seznam enega od tisoč ljudi, ki so zaznamovali dvajseto stoletje, njegove knjige pa praviloma postajajo mednarodne uspešnice, saj so na voljo v kar 58 jezikih po vsem svetu.
Številne Oshove knjige so na voljo tudi slovenskim bralcem in bralkam, ki po njih rado posegajo. Ena zadnjih, ki je v slovenskem prevodu z naslovom Intimnost izšla pri založbi Primus, bo gotovo še ena takšnih.
Vsi se bojimo intimnosti!
»Vsi skrivamo tisoč in eno stvar, ne samo pred drugimi, ampak tudi pred seboj, ker smo odraščali v bolnem človeštvu, ki pozna najrazličnejše oblike represije, prepovedi in tabuje. Čeprav z nekom živimo trideset, štirideset let – to ni pomembno, tujost nikoli ne izgine, človeka še vedno doživljamo kot neznanca – počutimo se varneje, če ohranjamo vsaj kakšen obrambni mehanizem, vsaj malce razdalje, kajti nekdo bi lahko izkoristil našo šibkost, krhkost, ranljivost,« je v knjigi Intimnost jasen Osho.
In čeprav se vsi bojimo intimnosti, pa si je vsi tudi močno želimo. Za kar imamo še kako tehtne razloge.
Brez izkušnje resnične intimnosti ostaja človek v tem stvarstvu namreč sam: »... brez prijatelja, ljubimca, nekoga, ki bi mu lahko zaupal, nekoga, pred komer bi lahko odprl vse rane. Rane pa se ne morejo zaceliti, če niso odprte. Bolj ko jih skrivate, nevarnejše postajajo. Lahko postanejo rakaste.«
Da pa bi se lahko odprli v svoji pristnosti, se morate najprej brezpogojno sprejeti. Najprej seveda v svoji temeljni krhkosti. Krhkosti telesa in z njim življenja kot takšnega, kajti: »... niste ne Aleksander Veliki ne Mohamed Ali – preprosto razumite, da je vsakdo lep v svoji vsakdanjosti, in vsakdo ima slabosti; te so del človeške narave, kajti niste ustvarjeni iz jekla. Imate zelo krhko telo. Življenje v telesu je možno v razponu od 36 do 42 stopinje – zgolj šest temperaturnih stopenj. Če padete pod to mejo, umrete, če jo presežete, ste prav tako mrtvi. Enako velja za tisoč in eno stvar v vas.«
Medtem ko nas kot smrtnike druži naša krhkost, pa nam je vsem skupaj edina tudi naša potreba po tem, da nas nekdo potrebuje. Z zanikanjem slednje temu dejstvu nikakor ne jemljemo moči. Nasprotno. Navkljub našemu pretvarjanju, hinavščini in lažnemu videzu svetnikov ostaja ta potreba v nas toliko bolj živa in resnična, notranji konflikt med našo resnično in lažno naravo pa poraja zgolj še več strahu.
Osvoboditev od tega strahu, ki vodi k tako želeni intimnosti, je mogoča zgolj prek opustitve vsega, kar tako in tako niste. Šele ko se sprejmete takšni, kakršni ste, lahko izgine strah pred intimnostjo: »Ne morete izgubiti spoštovanja, ne morete izgubiti svoje veličine, ne morete izgubiti svojega ega. Ne morete izgubiti svoje pobožnosti, ne morete izgubiti svoje svetniškosti – vse to ste opustili sami. Kot majhen otrok ste, neskončno nedolžen. Lahko se odprete, saj niste napolnjeni z grdimi potlačenimi stvarmi, ki so se sprevrgle v sprijenosti. Lahko poveste vse – pristno in iskreno.«
Šele ko postanete pristni in iskreni sami, pa boste s tem, torej lastnim zgledom, taisto spodbudili tudi v drugem človeku. Prav vaša odprtost bo pomagala, da se bo tudi on odprl do vas. Ko ni več domišljavosti, se človeku odpre nov svet – svet, ki je prežet z duhom preprostosti, nedolžnosti, zaupanja, ljubezni in odprtosti.
A naj se sliši še tako preprosto, se to številnim smrtnikom zdi malodane nepremagljiva ovira. Nepremagljiva zato, ker se tako težko soočijo z dejstvom, da so v resnici povsem vsakdanji.
Ujetniki neumnih zamisli
In to ne velja zgolj za običajne ljudi, temveč tudi za velikane, kot je bil svoje čase Sigmund Freud, ki je svetu podaril metodo psihoanalize.
Pa ste vedeli, da se Sigmund Freud za razliko od njegovih sodelavcev nikoli ni pustil psihoanalizirati?
»Strah ga je bilo, da bi se razgalil. Postal je izjemen genij, če pa bi se razkril, bi spet postal zgolj vsakdanji človek. Imel je iste strahove, želje in potlačitve. Nikoli ni govoril o svojih sanjah, samo poslušal je, o čem so sanjali drugi,« je presenečenje Freudovih sodelavcev še povzel Osho in dodal, da je bilo Freuda tako kot slehernega izmed nas strah, da bi razkril, kako vsakdanje so bile njegove sanje in da je torej tudi sam v resnici povsem vsakdanji.
Da bi se ognili pasti nepristnosti, v katero je padel tudi tak velikan kot je bil Sigmund Freud, bi se po mnenju Osha morali zavedati naslednjega dejstva: »Milijoni ljudi so živeli na tem planetu, pa sploh ne poznamo njihovih imen. Sprejmite to preprosto dejstvo – tu ste samo nekaj dni, potem pa vas ni več. Teh nekaj dni ne zapravite v hinavščini, v strahu. Uživajte jih.«
Sprejemanje dejstva, da smo vsi zgolj ’prah, ki se v prah povrne’, nas odpre za resnično darilo: t.j. naše življenje in z njim intimnost. Intimnost, ki poraja resnično ljubezen, globoka prijateljstva in neizmerno srečo. Šele ko postanete preprosti, ljubeči odprti in intimni, pričnete ustvarjati raj okoli sebe.
»Če ste zaprti, če se nenehno branite, če vas je ves čas strah, da bo kdo ugotovil, kaj mislite, o čem sanjate in kakšne sprijenosti vam gredo po glavi, živite v peklu. Pekel je v vas tako kot nebesa. Ne gre za zemljepisni, ampak duhovni točki.«
Več o tem, kako se osvobodite navlake, ki se je nakopičila v vašem umu, in kaj ima s tem opraviti meditacija, si preberite v še eni iz serije knjig tudi pri nas nadvse priljubljenega mistika.
Priporočamo v branje!
Osho: Intimnost
Ali smo v današnjem času sploh še sposobni resnične intimnosti?
Smo pripravljeni drugi osebi razkriti najgloblje občutke in ranljivosti?
Eden od največjih duhovnih učiteljev 20. stoletja v Intimnosti deli svojo modrost o ustvarjanju ljubečih odnosov. Nežno in sočutno nas popelje k vpogledu v to, kaj pomeni pripravljenost za resnično intimnost, odprtost in medsebojno zaupanje. Pomaga nam tudi prepoznati, zakaj se tako zelo bojimo intimnosti, kako preseči te strahove, opustiti svoje obrambne mehanizme in podpreti odnos s še več odprtosti, iskrenosti in zaupanja.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču