Osho – od agonije do vznesenosti, od strahopetca do pogumnega človeka!

Osho, ki s svojim unikatnim pristopom k meditaciji in lucidnostjo svoje misli velja za svojevrstnega upornika med bolj tradicionalnimi duhovnimi učitelji z Vzhoda, je zaslovel na račun svojega revolucionarnega doprinosa k znanosti notranje preobrazbe.

Njegovi nauki so se četrt stoletja o njegovi smrti leta 1990 dodobra razširili po vsem svetu, pred leti pa pljusknili tudi v naše prostore. O tem, da ga Slovenci in Slovenke radi prebiramo, pričajo tudi novi in novi izvodi knjig, ki povzemajo njegova učenja. Osho sam namreč ni napisal niti ene knjige, so pa na podlagi njegovih govorov in predavanj ta pridno in vztrajno beležili njegovi sledilci. Posledica tega je, da se police knjigarn danes šibijo od knjig, ki nam prenašajo njegove modre razmisleke o človeku, družbi in življenju kot takšnem.

Nedavno so pri založbi Primus tako izšle nove knjige iz zbirke Oshevih modrosti, za katere gre verjeti, da jih bodo slovenski bralci sprejeli s toliko navdušenja, kot vse njegove prejšnje.

• V zgornjem videu, v kolikor si ga boste ogledali, je poleg o novostih Oshoja veliko govora tudi o knjigi avtorice Byron Katie, ki smo vam jo tukaj toplo priporočili že pred dnevi. Sicer pa vas vabimo na skorajšnji knjižni sejem, kjer boste na številnih dogodkih založbe Primus (več o tem tukaj) lahko spoznali ne le simpatično založnico Mirelo Zuber, temveč tudi celoten knjižni asortiman založbe.

Sočutje & Radost!

Med njimi je tako tudi knjiga Sočutje, o kateri so založniki zapisali naslednje: »Osho vam v knjigi razkriva sočutje kot najplemenitejšo obliko ljubezni. Takšno sočutje je zdravilno. Prepustite se mu.«

Sočutje vznikne samo, ko dojamete, da so vsi povezani z vami. Sočutje vznikne samo, ko vidite, da ste del vsega in vse je del vas. Nihče ni ločen od drugih. Ko opustite iluzijo o ločenosti, vznikne sočutje.

Sočutje ni nekaj, kar se da naučiti. Ko pozabite na vse formalnosti, bonton in lepe manire, sočutje vznikne v vas. Sočutje je divje, neukročeno; ne spominja na bonton, na formalnost; v primerjavi z njim so vse to mrtve stvari. Sočutje je zelo živo, je plamen ljubezni.

Sočutja ni mogoče vaditi. Ni veščina. Ne morete ga upravljati. Je nekaj, kar vas presega. Če meditirate, se nekega dne nenadoma zaveste novega pojava, ki je popolnoma nenavaden – iz vaše biti se začne pretakati sočutje do vsega obstoja. Je neusmerjeno, nenaslovljeno in dosega skrajne kotičke obstoja.

Novost v vse bolj zajetni zbirki Osha pa je tudi knjiga Radost, za katero je Osho mnenje, da je resnična esenca tega, iz česar je narejeno vesolje: »Vendar morate gledati naravnost predse, zazreti se morate v to, kar je tik pred vami. Če gledate vstran, zgrešite bistvo.«

Po drugi strani pa boste v drugi novi Oshevi knjigi Radost lahko brali, da to, kar običajno pojmujemo kot radost, sploh ni radost; v najboljšem primeru je zabava. Je samo način, kako se izognemo samim sebi. Je način, kako se omamimo, utopimo v nečem, da bi lahko pozabili na svojo zagrenjenost, skrbi, tesnobnost, bojazni.

»Danes tečete za moškim ali žensko, naslednjega dne pa iščete izgovor, da bi se znebili taistega človeka – nič se ni spremenilo! Kaj se je medtem zgodilo? Drugega ste naveličani, ker ste uživali zgolj v raziskovanju novega. Zdaj drugi ni več nov; poznate njegovo ozemlje. Poznate njegovo telo, obline, občutek njegovega telesa. Um že hrepeni po nečem novem. Um vedno hrepeni po nečem novem. Zato ste vedno usmerjeni v prihodnost. Zaradi uma nenehno upate, vendar vam ne izpolni obljub – ker jih ne more. Lahko ustvarja samo nove upe, nove želje,« trdi Osho, ki nas vseskozi opominja, da postajamo zaradi nenehnega iskanja plitkih užitkov nevrotični.

Resnična radost pa je vse kaj drugega, kot to. In le redki med nami to stanje poznajo. Osho pravi, da je radost dana (a kmalu tudi odvzeta) otrokom, medtem ko so med odraslimi lahko srečni zgolj norci in ... mistiki. Oboji namreč delujejo onkraj uma, hkrati pa tudi izven dosega ega.

»Ne pravim, naj se vam zmeša. Pravim, da postanite mistiki. Mistik je srečen kot norec in priseben kot ljudje zdrave pameti. Mistik je razumen celo bolj razume od tako imenovanih racionalnih ljudi, obenem pa tako srečen kot norci. Mistik predstavlja najlepši spoj. Je v sozvočju. Ima vse, kar ima razume človek. Ima oboje. Je izpolnjen. Je celosten.«

Da pa bi lahko postali mistik, morate v sebi med drugim oživiti tudi pogum. Pogum, da se sploh odprete radosti drznega življenja.

Osho o pogumu

»Na začetku ni znatne razlike med strahopetcem in pogumnim človekom. Razlikujeta se samo po tem, da strahopetec posluša svoje strahove in jim sledi, pogumni človek pa se ne zmeni zanje in nadaljuje svojo pot. Pogumni človek stopa v neznano navkljub vsem strahovom.«

Če kaj, Osho gotovo ni dogmatik, vse svoje življenje pa je močno kljuboval tudi vsakršnemu predalčkanju. Verjel je, da nas tako dogme kot predalčkanja zazibajo v iluzijo gotovosti in nas navdajo z občutki lažne varnosti. Slednjo nam ponujajo tudi vere in razni 'izmi'. Osho pa bi nasprotno raje videl, da bi postali še bolj negotovi in bi se počutili še manj varno, saj bi to pomenili, da smo se zbudili v življenjsko resničnost.

»Lahko zaprete oči in postanete dogmatični – postanete kristjan, hindujec ali mohamedanec ... Potem boste razmišljali kot noj,« je v knjigi Pogum jasen Osho. »Tako ne boste spremenili življenja, ampak boste imeli zgolj zaprte oči. Preprosto boste neumni, neinteligentni. V svoji neinteligentnosti se boste počutili varno – vsi bedaki se počutijo varno. Pravzaprav se samo bedaki počutijo varno. Resnično živ človek se nikoli ne počuti varno, Kakšna varnost sploh lahko obstaja?«

Resnica, o kateri je že pred desetletji govoril Osho, namreč je, da življenje ni mehansko in da v resnici nihče zares ne ve, kaj se bo zgodilo v naslednjem trenutku. Niti Bog ne ve tega. »Če bi namreč vedel, bi bilo življenje zlagano, saj bi bilo vse zapisano in vse določeno vnaprej.«

Osho nam skratka sporoča: »Ne, nič ni varno. To je moje sporočilo. Življenje je nepredvidljiva skrivnost!«

In tu zdaj nastopi pogum. Pogum, da namesto lažnih občutkov varnosti in gotovosti izberemo in zaživimo svobodo, pa četudi vemo, da prav svoboda poraja strah. Pa vendar ravno pripravljenosti ostati negotov Osho pravi pogum.

»Pogum pomeni iti v neznano navkljub vsem strahovom. Pogum ne pomeni neustrašnosti. Neustrašnost se 'zgodi', če ste vedno znova in vse bolj pogumni. To je najplemenitejša izkušnja poguma – neustrašnost. To je 'začimba', ki jo zaznate, ko pogum postane absoluten.«

Po Oshoju pogum pravzaprav pomeni, da si upamo tvegati znano za neznano, domače za tuje, udobno za neudobno. Šele pogum je tisti, ki nas spravi na tvegano pot k neznanemu cilju, pri čemer nam hkrati ne daje nobene garancije, da nam bo to na koncu tudi uspelo. Še kako jasen pa je zgolj v enem. Namreč, da 'samo kdor tvega, ve, kaj je življenje.'

Pot srca

Pa ste vedeli, da angleška različica besede pogum (courage) izvira iz latinskega korena cor, kar pomeni 'srce'? Da ne gre zgolj za golo naključje, daje slutiti naslednja Oshova misel: »Živeti pogumno pomeni živeti s srcem. In šibki ljudje – samo oni – živijo z glavo. Strah jih je, varnost pa iščejo v razumu. Ker jih je strah, zapirajo vsa okna in vrata – s teologijo, koncepti, besedami, teorijami – in za temi zaprtimi vrati in okni se potem skrivajo. Pot srca pa je pot poguma. Pomeni, da človek živi v negotovosti, ljubezni in zaupanju. Pomika se v neznano. Preteklost pušča za seboj in se prepušča prihodnosti. Pogum pomeni gibanje po nevarnih poteh.«

Osho pravi, da je na poteh v neznano moč srečati le zares žive ljudi, ki so pripravljeni tvegati. In ker je le srce tisto, ki je vedno pripravljeno tvegati, so to tudi ljudje, ki življenje ne živijo z glavo temveč s srcem.

Prav takšen je bil za časa svojega življenja tudi Osho.

Tako je pravil: »Odgovoren sem svojemu srcu in nikomur drugemu na tem svetu. Tudi vi ste odgovorni zgolj sebi. Temu dejstvu se ne upirajte, saj bi se s tem pokončali, se uničili. In kakšna je korist? Tudi, če vam ljudje izkažejo spoštovanje in mislijo, da ste zelo preudarni, ugledni in častitljivi, to ne bo nahranilo vaše duše. Ne bo vam omogočilo poglobljenih spoznanj o življenju in njegovi osupljivi lepoti.«

Novo na Metroplay: Dedek Mraz opozarja: "Starši, ne delite otrok na pridne in poredne!"