»Pot srca je pot poguma. Pomeni, da človek živi v negotovosti, ljubezni in zaupanju. Pomika se v neznano. Preteklost pušča za seboj in se prepušča prihodnosti. Pogum pomeni gibanje po nevarnih poteh.« OSHO
Beseda pogum je zelo zanimiva. Angleška različica (courage) izvira iz latinskega korena cor, kar pomeni »srce«. Živeti pogumno torej pomeni živeti s srcem. In šibki ljudje – samo oni – živijo z glavo. Strah jih je, varnost pa iščejo v razumu. Ker jih je strah, zapirajo vsa okna in vrata – s teologijo, koncepti, besedami, teorijami – in za temi zaprtimi vrati in okni se potem skrivajo.
Pot srca je pot poguma. Pomeni, da človek živi v negotovosti, ljubezni in zaupanju. Pomika se v neznano. Preteklost pušča za seboj in se prepušča prihodnosti. Pogum pomeni gibanje po nevarnih poteh. Življenje je nevarno in samo strahopetci se lahko izognejo nevarnosti – no, sicer pa so že mrtvi. Človek, ki je živ, res živ, vitalno živ, se bo vedno pomikal proti neznanemu. Nevarnost obstaja, vendar je pripravljen tvegati. Srce je vedno pripravljeno tvegati. Srce je pravi kockar, glava pa spominja na poslovneža. Glava vedno računa – pretkana je. Srce ni preračunljivo.
Angleška beseda za pogum, torej courage, je čudovita in zelo zanimiva. Živeti s srcem pomeni odkrivati pomen. Pesnik je popolnoma predan življenju s srcem. V srcu začne poslušati zvoke neznanega. Glava ne more poslušati – je zelo daleč stran od neznanega. Glava je polna znanega.
Kaj je vaš um? Je vse, kar poznate. Je preteklost, mrtvo, tisto, kar je minilo. Um ni nič drugega kot nakopičena preteklost, spomin. Srce je prihodnost, srce je vedno upanje, srce je vedno nekje v prihodnosti. Glava razmišlja o preteklosti, srce sanjari o prihodnosti.
Prihodnost šele prihaja. Prihodnosti še ni tu. Prihodnost pomeni priložnost – bo prišla in že prihaja. Vsak trenutek prihodnost postaja sedanjost, sedanjost pa postaja preteklost. Preteklost ne ponuja priložnosti in je že »izrabljena«. Vi ste se že oddaljili od nje – izčrpana je, mrtva stvar, kot grob. Prihodnost je kot seme – prihaja, vedno znova, in vedno znova se srečuje s sedanjostjo. Nenehno se gibljete. Sedanjost ni nič drugega kot gibanje v prihodnost. Je korak, ki ste ga že naredili – je premikanje v prihodnost.
VSAK ČLOVEK HOČE BITI ISKREN, kajti iskrenost prinaša veliko radosti in ogromno sreče – zakaj bi bili neiskreni? Zberite pogum, zazrite se vase in se vprašajte, zakaj vas je strah. Kaj vam lahko naredi svet? Ljudje se vam lahko smejejo, kar jim koristi – smeh je vedno zdravilo in pomaga. Ljudje lahko mislijo, da ste nori ... Samo zato, ker mislijo, da ste nori, pač ne znorite, kajne?
In če ste pristni v zvezi s svojo radostjo, solzami in plesom, se bodo prej ali slej pojavili ljudje, ki vas bodo razumeli. Mogoče se bodo pridružili vaši karavani. Na začetku svoje poti sem bil sam, potem pa so začeli prihajati drugi in vse skupaj se je spremenilo v svetovno karavano! In nikogar nisem povabil – preprosto sem počel stvari, ki mi jih je narekovalo srce.
Odgovoren sem svojemu srcu in nikomur drugemu na tem svetu. Tudi vi ste odgovorni zgolj sebi. Temu dejstvu se ne upirajte, saj bi se s tem pokončali, se uničili. In kakšna je korist? Tudi če vam ljudje izkažejo spoštovanje in mislijo, da ste zelo preudarni, ugledni in častitljivi, to ne bo nahranilo vaše duše. Ne bo vam omogočilo poglobljenih spoznanj o življenju in njegovi osupljivi lepoti.
Koliko milijonov ljudi je živelo pred vami na tem planetu? Njihovih imen niti ne poznate. Vseeno vam je, ali so živeli ali ne. Bili so svetniki, bili so grešniki, in bilo je ogromno zelo spoštovanja vrednih ljudi, pa tudi najrazličnejših čudakov in norcev, vendar so vsi izginili – za njimi na tem svetu ni ostala niti ena sled.
Ubadati bi se morali izključno z razvijanjem in varovanjem tistih lastnosti, ki jih boste vzeli s seboj, ko vam bo smrt uničila telo in um, kajti te lastnosti bodo vaše edine spremljevalke. To so edine prave vrednote in ljudje, ki jih dosežejo – samo oni živijo, vsi drugi se samo pretvarjajo, da živijo.
NE POSLUŠAJTE SVETIH SPISOV – prisluhnite svojemu srcu!
To je edini sveti spis, ki ga priporočam: prisluhnite zelo pozorno, zelo zavestno, pa se ne boste nikoli zmotili. Če boste prisluhnili svojemu srcu, ne boste nikoli razdvojeni. Če boste prisluhnili svojemu srcu, se boste začeli gibati v pravo smer, ne da bi enkrat samkrat pomislili, kaj je prav in kaj narobe.
Človeštvo bo v prihodnosti namenjalo pozornost umetnosti poslušanja srca – zavestno, pozorno, skrbno. Da, včasih se boste zaradi tega znašli v nevarnosti – ampak zapomnite si, te nevarnosti so potrebne, da bi dozoreli. Včasih boste zatavali – ampak zapomnite si, tudi takšna tavanja so del rasti. Velikokrat boste padli. Vedno znova vstanite, kajti človek tako krepi moč – pada in vedno znova vstaja. Tako postane celovit.
Vendar ne upoštevajte vsiljenih pravil. Nobeno vsiljeno pravilo ne more biti pravšnje – kajti pravila izumljajo ljudje, ki vam hočejo vladati! Da, včasih se na svetu znajdejo tudi veliki razsvetljeni ljudje, kot so bili Buda, Jezus, Krišna, Mohamed. Svetu ne dajo pravil, temveč svojo ljubezen. Ampak prej ali slej se njihovi učenci zberejo in začnejo oblikovati pravila vedenja. Ko Učitelj odide, ko svetlobe ni več in se znajdejo v popolni temi, začnejo hlepeti po določenih pravilih, po katerih bi se ravnali, kajti zdaj ni več svetlobe, v kateri so lahko kaj videli. Zdaj morajo postati odvisni od pravil.
Jezusovo početje je narekovalo njegovo srce, početje kristjanov pa ni posledica šepetanja njihovih src. So posnemovalci – in v trenutku, ko začnete posnemati, užalite svojo človečnost, užalite svojega Boga.
Nikoli ne posnemajte. Vedno bodite izvirni. Ne postanite kopija. Kaj pa se dogaja po svetu? Imamo nešteto kopij.
Če ste izvirni, je življenje v resnici ples – in namenjeno vam je, da ste izvirni. Kar poglejte, kako se razlikujeta Krišna in Buda. Če bi Krišna sledil Budi, bi bili prikrajšani za enega od najbolj čudovitih ljudi na svetu. Če bi Buda sledil Krišni, bi bil zgolj ubogi posameznik. Si predstavljate, da bi Buda igral na flavto? Marsikomu bi kratil spanec, saj ni bil flavtist. Si predstavljate Budo kot plesalca?
Videti bi bil trapasto, absurdno. Enako velja za Krišno. Če bi sedel pod drevesom brez flavte, brez krone iz pavovega perja, brez čudovitih oblačil – kot berač bi zgolj sedel pod drevesom z zaprtimi očmi, brez plesa, brez pesmi – in zdel bi se reven, ubog. Buda je Buda, Krišna je Krišna, vi pa ste vi. V nobenem pogledu niste manj kot kdor koli drug. Spoštujte se, spoštujte svoj notranji glas in mu sledite.
In zapomnite si: ne jamčim, da vas bo vedno vodil k pravim stvarem. Velikokrat vas bo popeljal v napačno smer, kajti človek potrka na številna napačna vrata, preden pride do pravih. Tako pač je. Če se na lepem znajdete pred pravimi vrati, jih ne boste mogli prepoznati kot takšna. Zato vedite: noben trud ni zaman – vsa prizadevanja omogočijo končno rast.
Več branja!
PRIMULA – Zakladnica brezčasnih modrosti: TUKAJ
Knjigarna izBranih knjig: www.primus.si
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču