Osho: "Rodili ste se kot bitje brez uma!"

Takole pravi Oshojev izBrani odlomek iz knjige Pogum ...

Inteligenca oziroma bistroumnost je živost, je spontanost. Je odprtost, je ranljivost. Je nepristranskost, je pogum, da delujemo brez sklepov. In zakaj pravim, da je pogum? Kadar delujete na podlagi sklepov oziroma dognanj, vas ta dognanja varujejo. Ponujajo vam varnost, zavetje. Dobro jih poznate, veste, kako priti do njih, in zelo učinkovito uporabna so. Delovanje brez dognanj pomeni delovanje v nedolžnosti. Ni varnosti, lahko se zmotite in skrenete s poti.

Kdor je pripravljen raziskati resnico, mora biti pripravljen narediti vrsto napak – mora biti sposoben tvegati. Lahko zaide s poti, vendar tako pride do cilja. Če velikokrat zaide s poti, se končno nauči, kako ne zaiti. Kdor naredi veliko napak, se nauči, kaj je napaka in kako se ji izogniti. Kdor ve, kaj je napaka, je vse bližje resnici. Gre za raziskovanje posameznika. Človek se ne more zanesti za sklepe in dognanja drugih. Človek se ne more zanesti za sklepe in dognanja drugih.

RODILI STE SE KOT BITJE BREZ UMA. Te besede naj vam sedejo čim globlje v srce, kajti lahko vam pomagajo odpreti vrata. Če ste se rodili kot bitje brez uma, je torej um samo družbena stvaritev. Ni nič naravno, vse je človekova stvaritev. Globoko v sebi ste še vedno svobodni in lahko se znebite umetnega. Nikoli se ne morete znebiti naravnega, v vsakem trenutku pa se lahko otresete umetnega.

Stvarstvo omogoča razmišljanje. Stvarstvo torej ni stanje uma, ampak ga presega. Biti, ne misliti, je pot, ki omogoča spoznanje temeljnega. Znanost pomeni razmišljanje, filozofija pomeni razmišljanje, teologija pomeni razmišljanje. Religioznost ne pomeni razmišljanja. Religiozni pristop je pristop, ki ne terja razmišljanja. Je bolj intimen in vas bolj približa resničnosti. Razkraja vse, kar vas ovira. Sprosti vas in začnete se zlivati z življenjem.

Ne razmišljate, da ste ločeni od izvira, in ne iščete. Ne razmišljate, da ste opazovalec, brez čustev, hladni. Resničnost spoznate in se spojite z njo.

Obstaja drugačna vrsta védenja. Ne moremo ji reči »znanje«. Bolj kot na znanje spominja na ljubezen. Tako intimna je, da je ne moremo primerno opisati z izrazom znanje. Beseda ljubezen je primernejša, natančnejša.

V zgodovini človeške zavesti se je naprej razvila čarobnost. Čarobnost je bila kombinacija znanosti in religije. Čarobnost je bila spoj nečesa pod pokroviteljstvom uma ter nečesa onkraj tega.

Filozofija je bila samo pod vplivom uma. In potem je zmes uma ter eksperimentiranja porodila znanost. Religioznost je stanje ne-uma.

Religioznost in znanost sta dva pristopa k resničnosti. Znanost k njej pristopa posredno, religioznost pa neposredno. Znanost predstavlja posredni pristop, religioznost neposrednega.

Znanost se bliža jedru postopno, v krogih, religioznost preprosto prodre v srž resničnosti.

Še nekaj stvari ... Mislimo lahko samo o znanem – meljemo, kar je že bilo premleto. Razmišljanje ne more biti nikoli izvirno. Kako lahko mislite o neznanem? Ne glede na to, o čem vam uspe misliti, to pripada znanemu. Mislite lahko samo zato, ker veste. Razmišljanje v najboljšem primeru ustvari nove kombinacije. Razmišljate lahko o konju, ki leti v nebo in je narejen iz zlata, vendar to ni nič novega. Poznate ptice, ki letijo po nebu, poznate zlato, poznate konje – to troje spojite v eno. Razmišljanje v najboljšem primeru porodi nove kombinacije, ne omogoča pa spoznavanja neznanega. Neznano ostaja onkraj dosega razmišljanja.

Misli se tako vrtijo v krogu, človek pa vedno znova »spoznava« znano. Melje premleto. Razmišljanje ni nikoli izvirno.

Če resničnost spoznamo izvirno, radikalno, brez posrednika – če jo izkusimo, kot bi bili prvi človek, ki obstaja –, nas to osvobodi. Svežina takšne izkušnje je osvobajajoča.

RESNICA JE IZKUŠNJA, NE PREPRIČANJE. Resnice nikoli ne moremo spoznati, če jo preučujemo. Z njo se moramo srečati, jo doživeti. Človek, ki preučuje ljubezen, je kot nekdo, ki preučuje Himalajo tako, da zre v zemljevid gora. Zemljevid ni gora! In če začnete verjeti v zemljevid, boste spregledali goro. Če postanete preveč obsedeni z zemljevidom, bo lahko gora tik pred vami, pa je ne boste videli.

Tako pač je. Gora je pred vami, vaše oči pa so polne zemljevidov iste gore, ki so jih izdelali različni raziskovalci. Nekdo je nanjo splezal po severni strani, drugi po vzhodni. Izdelali so različne zemljevide in, biblijo, bhagavadgito – različne zemljevide iste resnice. Ampak prepolni ste zemljevidov, preveč obremenjeni z njihovo težo, zato se ne morete premakniti niti za milimeter. Ne morete videti gore, ki stoji tik pred vami.

Njeni deviški zasneženi vrhovi se lesketajo kot zlato v jutranjem soncu. Nimate oči, da bi jo videli.

Oko, obremenjeno s predsodki, je slepo, srce, polno sklepov in dognanj, pa je mrtvo. Preveč vnaprejšnjih domnev povzroči, da vaša bistroumnost izgubi svojo ostrino, lepoto in moč. Otopi.

Otopeli bistroumnosti pravimo razum. Pripadniki vaše tako imenovane inteligence v resnici niso inteligentni, ampak samo intelektualni. Razum je truplo. Lahko ga okrasite, celo z mogočnimi biseri, diamanti, smaragdi, vendar je truplo še vedno zgolj truplo.

Biti živ pa je nekaj povsem drugega.

Več branja!

Zbirka knjig: PRIMULA – Zakladnica brezčasnih modrosti: TUKAJ

Spletna knjigarna: www.primus.si

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču