Osho: "Sreča je tako očitna in tako preprosta. Je vaša narava."

BITI IN POSTAJATI

Kaj je vznesenost? Nekaj, kar lahko dosežete? Ne. Nekaj, kar si morate prislužiti? Ne. Nekaj, kar morate postati? Ne. Vznesenost je stanje, v katerem ste, obdobje, ko pa postajate nekaj, je zagrenjenost. Če hočete postati nekaj, boste zagrenjeni. Postajanje je temeljni vzrok zagrenjenosti. Če hočete biti vzneseni, morate biti zgolj tukaj in zdaj, prav v tem trenutku. Zgolj ta trenutek – nihče ne ovira poti – ste lahko srečni. Sreča je tako očitna in tako preprosta. Je vaša narava. Jo že nosite v sebi. Samo dajte ji priložnost, da vzcveti, da se razcveti.

In ne pozabite: vznesenost ni stvar glave. Izvira iz srca. Ni stvar misli; je stvar čutenja. In ko ste sestradani občutkov, ste odrezani od sveta čutenja. Ne veste, kaj je čutenje. Tudi ko rečete »čutim«, samo mislite, da čutite.

Ko rečete »srečen sem«, opazujte, preučujte, pa boste ugotovili, da samo mislite, da ste srečni. Celo čutenje mora prebroditi mišljenje. Mora mimo cenzorja, imenovanega razmišljanje. Čutiti smete samo, ko to dovoli razmišljanje.

Če razmišljanje ne odobri občutkov, jih vrže v nezavedno, v klet vaše biti, in pozabi nanje. Bolj se osredotočite na srce in manj na glavo.

Glava je samo del vas; srce v mojem kontekstu pa je vaša celotna bit. Srce je vaša celostnost. Kadar ste popolnoma predani nečemu, delujete na podlagi čutenja. Kadar ste le delno predani, delujete na podlagi glave.

Opazujte slikarja pri slikanju – in to je razlika med pravim umetnikom in tehnikom. Če je slikar samo tehnik, ki pozna tehniko slikanja, ve, kako se stvarem streže, ve vse o barvah, čopičih in platnih ter je obiskoval tečaje, bo deloval z glavo. Bo tehnik. Bo slikal, vendar ne bo popolnoma predan svojemu početju.

Potem opazujte pravega slikarja, ki ni tehnik. Popolnoma predan bo svojemu početju – kot bi bil opit. Ne bo slikal samo z roko, ne bo ustvarjal samo iz glave. Slikal bo z vso svojo bitjo; pri tem početju bo vpleteno njegovo drobovje, pa tudi stopala, kri, kosti, kostni mozeg – vse bo vpleteno.

Zadevo lahko opazujete in videli boste, da je popolnoma predan svojemu početju – dobesedno se izgubi v njem. Nič drugega ne obstaja. Je opit. V tistem trenutku več ne obstaja. Ni več tisti, ki nekaj počne. Glava je tista, ki nekaj počne.

V tistem trenutku popolne predanosti on ni tisti, ki nekaj počne; je samo prehod, kot da celota slika skozenj. Ko naletite na plesalca – pravega plesalca, ne samo tistega, ki je nastopač –, boste videli, da ni on tisti, ki pleše. V njem pleše nekaj, kar izvira iz onkraj. Popolnoma je predan svojemu početju.

Kadar ste popolnoma predani neki stvari, ste vzneseni. Ko ste delno predani, ostajate zagrenjeni, kajti del se giblje drugače od celote. Obstajala bo ločnica – ločenost, napetost, tesnobnost.

Vznesenost je stanje, v katerem ste, obdobje, ko pa postajate nekaj, je zagrenjenost. Če hočete postati nekaj, boste zagrenjeni. Postajanje je temeljni vzrok zagrenjenosti. Če hočete biti vzneseni, morate biti zgolj tukaj in zdaj, prav v tem trenutku.

Za več branja!

Zbirka Primula - Zakladnica brezčasnih modrosti: TUKAJ

Spletna knjigarna izBranih knjig: www.primus.si

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču