Patricija Šenekar, ki si je na Facebooku nadela ime Herbiona iz Hiške zelišč, je poznavalka rastlin in strastna raziskovalka učinkov rastlin, ki nam jih narava ponuja na pladnju.
Patricija Šenekar je raziskovalka številnih rastlin, ki jih pridela na domačem vrtu ali nabere v okolici svojega doma pod Pohorjem, navdušena pa je tudi nad tistimi rastlinami, ki zrastejo v tujih okoljih. Le da dišijo ali pa so kako drugače uporabne. Ko smo jo obiskali v njenem v zelenje odmaknjenem malem raju, nam je z veseljem razkazala ekološko certificiran zeliščni vrt, ki ga obdeluje po načelih biodinamike. Zdaj, v jesenskih dneh, se ukvarja z nabiranjem koreninic, še bolj dejavna pa je v svoji mansardni delavnici, kjer skrbno suši in shranjuje vse nabrane rastline, iz katerih izdeluje certificirano ekološko kozmetiko in številne izdelke za vsakdanjo rabo v kuhinji in za krepitev zdravja.
So vas rastline in njihov vpliv na človeka zanimale že kot otroka?
Odkar pomnim, mi je bilo zanimivo, kako rastline, ki jih ponuja narava, lahko vplivajo na dobro počutje človeka. Ne vem, zakaj in od kdaj me to tako zanima, spomnim se kratkih počitnic pri teti, s katero sva na sprehodu nabrali rastline, da sva si potem skuhali čaj, pa nabiranja smrekovih vršičkov s staro mamo. Ko sem v predšolskem obdobju živela pri stari mami, je ona delala na njivi, jaz pa sem brskala med rastlinami, nekatere nabirala in bila dnevno v stiku z naravo. Druga stara mama je delala čudovito dišeče cvetlično-zeliščne šopke. Tudi doma smo imeli na vrtu posajena zelišča za čaje in začimbe za kuhanje, nabirali smo borovnice, maline, gobe ... Zato mi je vse zelenje že od nekdaj tako domače.
Kdaj ste moč narave začeli uporabljati v svojo korist?
Ko sem bila prvič noseča pred 24 leti. Takrat sem nehala iskati hitre rešitve in začela ustvarjati in uporabljati svoje kozmetične izdelke. Čaje in zeliščne izdelke pa seveda že veliko prej.
Ste med nosečnostjo spoznali, da želite na svojo kožo nanašati samo naravno kozmetiko?
Ne, to sem instinktivno spoznala že pri 16 letih, ko sem prvič iskala kremo za nego obraza. Potrebovala sem jo, saj sem takrat svojo žepnino služila tudi kot manekenka in imela nekajkrat na mesec intenzivno napudran obraz, ki je bil po čiščenju zelo suh. Spomnim se, da sem klečala ob policah v drogeriji in na koncu iz obupa kupila otroško kremo, ki ni bila veliko boljša od drugih. Pozneje v življenju sem uporabljala kreme višjega cenovnega razreda, saj sem preizkušala in uporabljala izdelke podjetja, za katero sem približno deset let tudi delala in prodajala njihovo kozmetiko. Zdaj pa že vrsto let uporabljam svoje negovalne in čistilne izdelke.
Kateri je bil vaš prvi kozmetični izdelek?
Mešanica olj proti strijam. Kmalu sem začela izdelovati še rastlinske izvlečke in izdelke iz njih, ampak samo zase! Takrat nisem razmišljala, da bi kdaj od tega živela. Sem pa kopičila znanje in imela čudovit hobi. Imela sem druge ambicije, saj sem po poklicu maskerka oz. vizažistka s skoraj 30-letnimi izkušnjami doma in v tujini. V nekem obdobju življenja mi je bilo dela na terenu dovolj, takrat sem že imela tri otroke, zato nisem želela biti predolgo od doma ... Ko sem že nekaj let razmišljala, s čim bi lahko nadomestila sicer moje priljubljeno delo maskerke, sem se zavedela, da imam veliko znanja in izkušenj na področju zelišč in kozmetike. In tako sem začela svoj hobi spreminjati v nekaj več.
Kako ste se naučili pripravljati ekološke izdelke?
Moja prva literatura o zeliščih so bile že v zgodnji mladosti knjige, takrat še ni bilo spleta in prisluhnila sem tudi ljudskemu izročilu. Doma smo vedno nekaj počeli z zelenjavo in sadjem z vrta. Veliko znanja o koži pa sem pridobila kot vizažistka in na izobraževanjih, ko sem delala za svetovno znano kozmetično hišo. Zadnja leta se posvečam tudi raziskovanju rastline divje ščetice – to je moj rastlinski študijski projekt.
Študirate?
Že tretje leto preučujem to rastlino na antropozofskem inštitutu Goetheanum v Švici v Dornachu, pod mentorstvom moje mlade kolegice, antropozofske farmacevtke in botanika.
Zakaj ste se odločili za to rastlino?
Dnevno me kličejo ljudje, ki jo potrebujejo. Divja ščetica je slabo raziskana rastlina, a zelo iskana, iščejo pa jo pretežno ljudje, ki so oboleli za borelijo in ki jim antibiotično zdravljenje žal ni pomagalo. Ti se nekako trudijo, da si pomagajo sami in lajšajo težave, ki jih imajo po okužbi, zato se velikokrat srečajo tudi z divjo ščetico. Za svoje raziskovalno delo imam doma posajene štiri vrste ščetice, ki jih skozi letno rast opazujem in primerjam razlike med rastlinami iz iste družine – to počnem po metodi goetheanističnega naravoslovja, pri katerem opazuješ rastlino skozi njen celotni razvojni cikel zelo natančno in jo primerjaš z drugimi vrstami. Skozi tako dolgo obdobje zaznaš veliko – njihove geste, ki po antropozofiji veliko povedo, iščeš odgovore na vprašanja, ki si jih zastaviš. To je učenje z globokim poglabljanjem v rastlino, prebrati je treba tudi veliko literature, ki se ne nanaša zgolj na botaniko, antropozofskih knjig, berem Goethejeve botanične zapise, nakupila sem knjige cenjenih tujih klasičnih botanikov iz prejšnjih stoletij, berem Hegija, Grohmanna, goetheaniste, Pelikana, Bockemühla pa dela Rudolfa Steinerja, ki je zasnoval antropozofsko medicino, biodinamično kmetovanje ...
Kakšna so načela biodinamike in kako se upoštevanje teh načel pozna pri rastlinah?
Biodinamiki s pomočjo zelišč, biodinamičnih preparatov in komposta delujemo predvsem na oživljanje tal, da so ta polna mikroorganizmov in zraka, saj le takšna tla lahko zagotovijo zdravo rast in razvoj rastlin.
Pa je pomembno tudi, kdaj določeno rastlino utrgate?
Seveda! Koreninic ne nabiramo takrat, ko je rastlina v polnem rodnem ali cvetnem obdobju. Nabirajo se v obdobju mirovanja, čez zimo, ko rastline vse svoje sokove povlečejo navzdol. Prav tako se ne nabirajo, ko je polna luna. Med tem ko nabiramo rastline, pri katerih uporabimo list, v njihovem najbolj bujnem obdobju, to je tik pred cvetenjem, cvetove nabiramo takoj, ko se odprejo, če je polna luna in dan za cvet ali plod in sončno obdobje, je to idealno. Opazujem pa tudi rastline skozi posamezne dneve in opažam, da imajo včasih izrazitejši in lepši vonj. Včasih to sovpada s setvenim koledarjem, včasih ne. Odvisno je tudi, ali je že nekaj dni sonce ali bo kmalu dež. Svoje rastline na vrtu zelo dobro poznam, tako po vonju kot okusih v različnih rastnih obdobjih, vsako posebej in vem, kdaj je najbolje, da jih uporabim.
Ste moč rastlin kdaj preizkušali tudi na sebi?
Vedno znova, najpogosteje na koži. Vedno nekaj kombiniram in preizkušam, vesela pa sem, ko dobim povratno informacijo tudi od strank. Z izdelki sem ciljno usmerjena, saj dobro poznam zdravilne rastline, učinke ter lastnosti olj, ki jih uporabljam, upoštevam njihovo kemično sestavo in iz tega pričakovano delovanje, ki me lahko zadovolji ali pa iščem naprej.
Rastline gojite na vrtu, kako pa je s sestavinami, ki jih ne morete pridelati sami?
Divje rastline nabiram doma in v svoji okolici, tukaj pod vznožjem Pohorja je dokaj čisto področje. Nekaj pa je tudi takih surovin, ki jih pri nas ni mogoče dobiti v naravi, pa so zelo učinkovite. Recimo vražji krempelj, klinčki ali razna olja, na primer arganovo, jojoba ... Vedno gledam na odličnost sestavin in surovin, saj so tako kot v ceni velike razlike tudi v kakovosti. Uporabljam izključno sestavine, ki so pridelane na ekološki ali biodinamični način, saj če je nekaj naravno, še ne pomeni, da je tudi zdravo in da v njih ni strupov, ki jih uporabljajo za zaščito rastlin proti boleznim in plevelom. Saj je res, da je onesnaženo že ozračje, pa vendar se lahko izognemo dodatnemu obremenjevanju in zastrupljanju.
Vaša kozmetika Sunna ima ekološki certifikat. Ali morajo biti področja, kjer nabirate divje rastline, pod nadzorom kakšnega organa za certificiranje?
Področja, na katerih imam in nabiram rastline, so pod kontrolo organa za certifikacijo v ekološkem kmetijstvu. Zavedam se svoje odgovornosti, čutim jo do sebe in svoje družine, pa tudi do drugih – ljudje mi zaupajo, zato pazim, da izdelujem čiste in kakovostne izdelke. To je zame tudi velika moralna odgovornost!
Na vrtu ste aktivni v toplejšem delu leta, kaj pa počnete jeseni in pozimi?
Jeseni, dokler ni snega, še izkopavam koreninice in se posvečam birokraciji in dokumentaciji, čeprav tega dela svojega ustvarjanja ne maram preveč, ker vzame preveč časa. Zdaj bom morala napisati tudi obsežno poročilo o divji ščetici, do januarja, ko grem v Švico. Pozimi je več dela z novimi izdelki, saj na leto v ponudbo dodam po dva ali tri nove izdelke, med drugim pripravljam tudi kremo za sončenje. Zahtevne so tudi deklaracije in vsa dokumentacija, ki k temu spada, seveda je treba financirati vse analize in testiranja. Urejanje izdelkov na spletni strani mi tudi vzame precej časa, v končni fazi tudi prodaja izdelkov, da lahko preživim.
Imate v ponudbi kakšen povsem univerzalen izdelek?
Najbolj univerzalna je krema za obraz Chamilla's tender, z oljem jojobe in kamilico, ki sem jo dala testirati in dobila potrditev, da je primerna tudi za otroke, ki še niso dopolnili treh let. Primerna je za suho in mastno – tudi aknasto – kožo, moške in ženske, pa seveda moje mazilo iz ognjiča in šentjanževke, dezodorant, mila, šampon ...
Ste razmišljali, da bi izdelke ponudili tudi na tujih trgih?
Za začetek sem pripravila etikete za nemško govoreči trg, ker sem blizu Avstrije. Angleški pa mogoče še pride kdaj na vrsto.
Katero rastlino bi morali pogosteje uporabljati v vsakdanjem življenju?
Mislim, da ljudje premalo uporabljajo začimbnice – šetraj, origano, timijan, pehtran ... Vse to so zelo močni naravni antioksidanti in antiseptiki, ki bi jih morali pogosteje vključiti v pripravo jedi.
Če pa bi med vsemi temi učinkovitimi rastlinami izbirala le eno, bi to prav gotovo bil rman, z vso svojo enostavno univerzalnostjo.
Besedilo: Metka Pravst // Fotografije: Igor Zaplatil
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču