Ne verjamem v duhove, ampak sem velik prisilni ugajalec. Če je bila moja dnevna soba polna obsojajočih duhov, se mi je zdelo nespoštljivo, da ostajam v takšnem neredu.
Približno leto dni po tem, ko se je Emine Saner preselila v svoje stanovanje v Los Angelesu, so jo ob 3. uri zjutraj zbudila tri glasna trkanja na vratih njene nove spalnice.
"Mislila sem, da je morda vsiljivec – a sem vstala, odprla vrata in tam ni bilo nikogar. Šla sem do vhodnih vrat, misleč, da sem narobe slišala, a tudi tam ni bilo nikogar. Mislila sem, da si samo domišljam. A potem se je to začelo dogajati približno enkrat na teden," je zapisala za The Guardian.
Najprej je pomislila, da hrup prihaja od zgornjih sosedov, ker ti morda delajo nočno izmeno, a ko se jim je predstavila, da bi jih vprašala o hrupu, so ji zagotovili, da ob tej uri niso budni.
Potem je vprašala moškega, ki skrbi za stanovanjsko stavbo iz 70. let, ali ima ta kakšne težave s cevmi. Zatrdij ji je, da ne.
"Na neki točki sem začela postavljati pred vrata prednožje, ker sem bila tako prestrašena. Nisem se mogla otresti misli, da je nekdo v mojem stanovanje, čeprav ni bilo nobenih dokazov za to. Dolgo časa nisem nikomur povedala – ker bi morala, če bi, priznati, kako noro je vse skupaj slišati."
Potem je končno vse to omenila bližnji prijateljici.
"Mislila sem, da se mi bo smejala, a je postala zelo resna – rekla je, da je zagotovo duh. Še huje – verjetno je kar demon. 'Dvakrat trka duh, trikrat trka demon,' mi je rekla in dodala, naj se z njim ne pogovarjam ali priznavam njegove prisotnosti, ker 'bo postal le še bolj drzen'. Nisem verjela v nič od tega, zato sem se zaupala drugi prijateljici v upanju na drugačno reakcijo. Odločila se je, da mi bo plačala seanso izganjanjalke duhov, ki je trdila, da lahko takšne prisotnosti 'odžene'."
Prepričana, da bo izganjalka prišla v stanovanje na obisk ali jo vsaj poklicala po telefonu, je nato presenečeno prek e-pošte izvedela, da je storila vse, kar je v njeni moči - in to kar na daljavo.
"Napisala je, da je nekatere duhove spodbudila k odhodu, vendar so bili prisotni tudi drugi – kar pet njih naj bi zaznala – ki niso želeli oditi, dokler ne bi imeli tega, kar je imenovala 'sodišče za odkupnino'. Sodili bi jim v mojem domu.
Lovilka duhov je rekla, da sojenje poteka v moji dnevni sobi.
"Ko sem se leta 2019 vselil v stanovanje, mi je prijatelj, notranji oblikovalec, uredil prav to sobo. Želela sem si prostor, v katerem bi se počutila res odlično in bi bil čudovit, a na koncu sem imela občutek, da je preveč lep, da bi tam preživljala svoj čas. Razen nekajkrat, ko sem imela goste na obisku, sem komaj stopila v svojo dnevno sobo, zato me ni presenetilo, ko je rekla, da se sojenje odvija tam, saj se mi ni nikoli zdelo, da je tisti prostor zares moj."
Čeprav še vedno ni zares verjela, da se v njeni dnevni sobi odvijajo srečanja petih duhov, se je prisilna ugajalka v njej začela počutiti nelagodno zaradi domnevne prisotnosti tam, ki ji povrhu vsega morda celo 'sodijo'.
"Predvidevala sem, da je šlo za duše starih ljudi ali iz drugega obdobja, in zdelo se mi je skoraj nespoštljivo, da sem še naprej živela tako, kot sem. Zato sem začela vzdrževati svoje stanovanje čistejše in bolj urejeno ter nehala puščati pločevinke pijače naokoli."
Za seboj je takrat ravno imela boleč razhod neke zveze in imela veliko avantur, a to se je ustavilo, ko se je začela zavedati prisotnosti duhov.
"Nehala sem naročati hitro hrano sredi noči in začela sem jesti bolje. Začela sem meditirati, pospravljati posteljo in nehala pritiskati na gumb za dremež. Nisem se sicer pričela oblačiti, kot bi dnevna soba zares bila sodna dvorana, sem pa začela bolj skrbeti za svoj videz. Nisem verjela, da so duhovi resnični – če pa so bili, pred njimi nisem hotela živeti kot kakšna malomarnica. Potem sem kmalu opazila, da sem srečnejša in bolj samozavestna. Občutki tesnobe in krivde, ki sem jih nosila v sebi vse življenje, so postajali vse lažje obvladljivi. Bila je absurdna situacija, toda soočanje s kritizerskimi duhovi mi je nekako dalo občutek, kot da se lahko spopadem s čimer koli. Odraščal sem v verni družini in kot odrasel sprejela znanost in razum, toda izkušnja me je naredila bolj odprto za stvari, ki jih ni bilo mogoče razložiti."
Naj je 'sojenje' prineslo kakšno razsodbo ali ne – ker morda se to še vedno dogaja – toda lansko pomlad je končno začutila, kot da so duhovi za vedno odšli.
"Spremembe, ki sem jih naredila v svojem življenju, pa so večinoma ostale in počutim se bolj zadovoljno kot kdaj koli prej. Nakup stanovanja se mi je zdel dosežek – zanj sem varčevala več kot desetletje – a tudi kot nekaj, česar si v resnici nisem zaslužila. Sem katastrofistka in vedno se mi je zdelo, kot da mi lahko vsak hip vse odvzamejo. Zdaj se čudno počutim povezano s svojim domom, kot da sva to preživela skupaj. Počasi sem postala bolj optimistična; spoznala sem, da ni greh, če človek uživa v nečem. In na srečo je trkanje prenehalo."
Vir: Guardian
- Preberite si tudi: 12 resničnih in nenavadnih zgodb, povezanih s klicanjem duhov