Šele, ko prenehamo z različnimi umskimi in čustvenimi igrami in postajamo to, kar zares smo, lahko izkusimo resnično ljubezen. In šele kot takšni – resnični in pristni do druge osebe, lahko damo najboljše od sebe in isto prejmemo od nje nazaj.
Ljubezen takrat lahko pridobi duhovno dimenzijo, ljudje pa drug drugega začnejo čutiti in doživljati na duhovni ravni:
- Celo ko so ločeni, se lahko povežejo v mislih, drug drugemu razrešujejo neizgovorjene dileme ter odgovarjajo na nezastavljena vprašanja. Ljudje, ki so tako povezani, lahko tudi na lastnem telesu čutijo čustva ljubljene osebe, usmerjena na njih – ta čustva ponavadi zaznajo kot toploto v prsnem košu. Čutijo pa lahko tudi njene strahove, skrbi in negotovosti ter celo okoliščine, ko je druga oseba v nevarnosti.
"Prava ljubezen ni vezana niti na prostor niti na čas. Prava ljubezen obstaja tudi neodvisno od ljudi, ki so jo ustvarili ter živi naprej tudi, ko ljudje, med katerimi se je zgodila, nehajo fizično obstajati," trdi hrvaška avtorica in terapevtka Egi Ilić.
Preberite več na Sensa.si
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
